Wikipedija:Izbrani članki/Arhiv 2024
Arhivi po letih
|
Orodja za izbrane članke: |
Arhiv uredi
Dinastija Han je bila kitajska cesarska dinastija, ki je nasledila dinastijo Čin. Ustanovil jo je vodja upornikov Liu Bang, po smrti znan kot cesar Gaodzu. Cesarstvo je bilo razdeljeno na območja, imenovana komandirstva, pod neposrednim nadzorom centralne vlade, in več polavtonomnih kraljestev. Ta kraljestva so sčasoma izgubila vse ostanke avtonomije, predvsem po t. i. vstaji sedmih držav leta 154 pr. n. št. Hkrati so kampanje proti nomadski konfederaciji Šiongnu razširile območje vladavine dinastije Han do Tarimske kotline v Srednji Aziji in pripomogle k vzpostavitvi obsežnega omrežja trgovskih poti, znanega kot svilna pot.
Po letu 92 so evnuhi na dvoru pričeli vedno aktivneje sodelovati v politiki. Nasilni boji za premoč med različnimi klani spremljevalcev cesaric in cesaric vdov so bistveno pripomogli k propadu dinastije. Avtoriteto cesarstva so pomembneje načele tudi velike daoistične združbe, ki so organizirale več uporov. Po smrti cesarja Linga so vojaški častniki prevzeli politično moč, ob tem pa razdelili cesarstvo na več delov – pričelo se je obdobje treh držav. Cao Pi je prisilil zadnjega cesarja dinastije Han, da mu je prepustil prestol, kar je formalno pomenilo konec dinastije.
Štiri stoletja trajajoče obdobje dinastije Han velja za zlato dobo kitajske zgodovine. Prevladujoča etnična skupina na Kitajskem se še danes imenuje Han, kitajska pisava pa se imenuje hanzi. Preberite več ...
Seznam preimenovanih naselij v Sloveniji je abecedni seznam naselij v Sloveniji, ki so bila preimenovana z uradnim odlokom. Na njem niso vključeni predlogi preimenovanj naselij, prav tako niso vključena naselja, ki so nastala s kombinacijo izločitve iz drugega naselja ter preimenovanja.
Prvega januarja 2023 je bilo v Sloveniji 6035 naselij. Ta so zapisana v Registru teritorialnih enot Republike Slovenije, ki je v pristojnosti Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen. 464 naselij si ime deli še vsaj z enim drugim naseljem v Sloveniji. 61 naselij je brez prebivalcev. Poimenovanje naselij ureja Zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (ZDOIONUS), ki je bil sprejet februarja 2008. Za imena naselij se uporabljajo slovenska imena, na območjih italijanske jezikovne manjšine in madžarske jezikovne manjšine pa se uporablja tudi italijanska oz. madžarska imena. Naselja preimenuje občina, pri čemer se mora novo ime razlikovati od drugih naselbinskih imen v Republiki Sloveniji. Preberite več ...
Bitka za Moskvo je bila vojaški spopad, ki sta ga sestavljali dve obdobji strateško pomembnega bojevanja na 600 km dolgem sektorju vzhodne fronte v drugi svetovni vojni. Odvijala se je med septembrom 1941 in januarjem 1942. Moskva je bila eden od vojaških in političnih ciljev sil osi v invaziji na Sovjetsko zvezo. Nemška strateška ofenziva, imenovana operacija Tajfun, naj bi bila sestavljena iz dveh kleščastih ofenziv, ene severno of Moskve proti kalininski fronti, ki bi istočasno presekala železniško progo Sankt Peterburg–Moskva, in ene na jugu Moskovske oblasti z napadom na zahodno fronto južno od Tule, 4. armada pa bi z zahoda napredovala neposredno proti Moskvi.
Sprva so sovjetske sile izvajale strateško obrambo Moskovske oblasti z grajenjem treh obrambnih pasov in nameščanjem novooblikovanih rezervnih armad ter krepitvijo z enotami iz Sibirskega in Daljnovzhodnega vojaškega okrožja. Ko so se nemške ofenzive ustavile, so se začele sovjetske strateške protiofenzivne in manjše ofenzivne operacije, ki so prisilile nemške enote v umik ter skoraj obkolile tri nemške armade. To je bil velik udarec za Nemce, ki je pomenil konec njihovega prepričanja v hitro zmago nad ZSSR. Zaradi spodletele ofenzive je bil feldmaršal Walther von Brauchitsch odstavljen kot vrhovni poveljnik nemške vojske in zamenjal ga je Hitler osebno. Preberite več ...
Oppenheimer je britansko-ameriški biografski film scenarista, režiserja in koproducenta Christopherja Nolana, ki je izšel julija 2023 v distribuciji Universal Pictures. Film predstavi poklicno pot ameriškega fizika J. Roberta Oppenheimerja, »očeta atomske bombe«, s poudarkom na njegovem študiju, vlogi vodje raziskav projekta Manhattan, v sklopu katerega je bilo razvito prvo jedrsko orožje, in koncu kariere po zaslišanju pred Komisijo za jedrsko energijo. V naslovni vlogi je zaigral Cillian Murphy, poleg njega pa so se v pomembnejših vlogah pojavili še Emily Blunt, Matt Damon, Robert Downey Jr. in Florence Pugh.
Film je doživel premiero 11. julija 2023 v pariškem kinu Grand Rex, na reden spored ameriških kinematografov pa je prišel deset dni kasneje. Po naključju je datum sovpadal z izidom Warner Brosove uspešnice Barbie, kar je vodilo do nastanka skovanke »Barbenheimer«, ki je prerasla v kulturni fenomen in spodbudila mnoge, da so si ogledali oba filma na isti dan. Tako kot Barbie je postal megauspešnica in prinesel več kot 960 milijonov USD prihodkov, s čimer je postal tretji komercialno najuspešnejši film leta ter podrl rekorde zaslužka za biografske filme in filme o drugi svetovni vojni. Ustvarjalci so zanj prejeli številne nagrade, med njimi pet zlatih globusov, sedem nagrad Bafte in sedem oskarjev, v vseh primerih vključno z nagrado za najboljši film.