Vrsar
Vrsar (italijansko Orsera) je istrsko naselje/mestece z okoli 1500 prebivalci in pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske občine z okoli 2000 prebivalci, ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Vrsar | ||
|---|---|---|
Naselje in občina | ||
 | ||
| ||
  Vrsar Položaj na Hrvaškem | ||
| Koordinati: 45°09′03″N 13°36′21″E / 45.15083°N 13.60583°E | ||
| Država |  Hrvaška | |
| Županija |  Istrska | |
| Nadm. višina | 31 m | |
| Prebivalstvo (2001) | ||
| • Skupno | 1.872 | |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) | |
| Poštna številka | 52450 Vrsar | |
| Omrežna skupina | +385 (52) | |
| Avtomobilska oznaka | PU | |
| Spletna stran | [www.vrsar.hr www.vrsar.hr] | |
Geografija uredi
Vrsar leži severno od Limskega kanala ob obalni cesti Poreč -Rovinj okoli 9 km južno od Poreča. Na koncu 50-meterskega pomola, ki stoji na obali maršala Tita, stoji svetilnik, ki oddaja svetlobni signal: B Bl(2) 5s.
V kraju je marina - Marina Vrsar z globino morja do 14 m. Marina ima 270 privezov in lahko sprejme plovila dolga do 25 metrov. Tu je tudi 35 tonsko dvigalo in servis za popravilo ladijskih motorjev. Na valobranu stoji svetilnik, ki oddaja svetlobni signal: R Bl 2s.
Zgodovina uredi
Na okoliških vzpetinah (Martuzol, Jugovec in druge) so ostanki ilirskih stavb. Od rimskega naselja Ursaria, ki je stalo na področju današnjega Vrsarja so vidni ostanki v pristanišču in njegovi okolici (skladišča, ter druge stavbe, vodovod, Villa rustica).
V zgodnjem srednjem veku je bil Vrsar zgledno urejeno mesto v lasti poreškega škofa, ki je imel v Vrsarju svojo rezidenco. Od srednjeveških fortifikacij so ohranjena zahodna vrata, pri katerih je slikovita cerkvica sv. Marije iz 12. stol., ki spada v vrsto najpomembnejših romanskih stavb v Istri.
Demografija uredi
Vrsar, popis 1991; skupaj: 1.624
| Pregled števila prebivalcev po letih[1] | ||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 | 2011 | 2021 |
| 773 | 852 | 1147 | 1499 | 1742 | 1709 | 1750 | 1826 | 1566 | 902 | 830 | 1115 | 1341 | 1624 | 1872 | 1771 | 1535 |
Sklici uredi
Viri uredi
- Tretjak, Donatella; Fachin, Niki (2004). Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin. Bruno Fachin, Trst. COBISS 2069228. ISBN 88-85289-67-3.
- Vinčec, Milan (2009). Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik. Koper, Arsvideo. COBISS 246454272. ISBN 978-961-269-087-8.
- Longyka, Primož; in sod. (2011). Matej Zalar (ur.). Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra. Ljubljana: As-Press. COBISS 255995904. ISBN 978-961-92578-5-2.
Glej tudi uredi
