Vitamin B₁₂

Vitamin B₁₂ ali kobalamin je v vodi topen vitamin. Vitamin B₁₂ predstavlja družino kemijskih substanc, ki se v organizmu pretvorijo v aktivno obliko – kobalamin. To so cianokobalamin, hidroksokobalamin, metilkobalamin in adenozilkobalamin.

Vitamin B₁₂

IUPAC ime	α-(5,6-dimetilbenzimidazolil)kobamidcianid
Kemijska formula	C₆₃H₈₈CoN₁₄O₁₄P
Molekulska masa	1355.37 g/mol

Esencialen je za sintezo purina in timidina, rast krvnih celic, delovanje ščitnice, sintezo mielina ter normalno delovanje možganov in živčevja (vzdržuje integriteto živčne membrane). Zaradi velikosti in zapletenosti strukture se industrijsko pridobiva le z bakterijsko fermentacijo.

Viri uredi

Vitamin B₁₂ se nahaja v jetrih, ledvicah, mesu, jajcih, siru, mleku in ribah. V hrani rastlinskega izvora in kvasu je prisoten le v sledeh, saj ga rastline same ne sintetizirajo. Primeri živil rastlinskega izvora, ki kobalamin vsebujejo, so izdelki iz soje (zlasti fermentirani, kot je npr. tempeh) in nekatere vrste alg (npr. alge dulse)^[1].

Hrana	µg vitamin B₁₂/100g
pečena goveja jetra	83,1
kuhana puranja drobovina	33,2
svinjska jetra	20,1
surove pacifiške ostrige	16,0
kuhane kraljevske rakovice z Aljaske	11,5
surove školjke	11,3
kuhana piščančja drobovina	9,4
švicarski sir	3,34
goveje meso (nekuhano)	1,15
surovo jajce	0,89
polnomastno kravje mleko	0,45
surove piščančje prsi	0,20

Priporočene vrednosti vnosa uredi

Skupina	µg/dan
novorojenčki (do 6 meseca)	0,3
dojenčki od 6 mesecev do 1 leta	0,5
otroci od 1 leta do 3 let	0,7
otroci od 4 do 6 let	1
otroci od 7 do 10 let	1,4
mladostniki od 11 let naprej	2
odrasli	2
nosečnice	2,2
doječe matere (prvih 6 mesecev)	2,6

Absorpcija uredi

Za absorpcijo je zelo pomembna želodčna kislina in intrinzični faktor (IF), zato pri hipoklorhidriji (npr. kot posledici zdravljenja želodčne razjede z inhibitorji protonske črpalke) lahko pride do malabsorpcije vitamina B₁₂. Podobno se zgodi pri gastritični atrofiji.

Težave z absorpcijo in s tem tudi pomanjkanje vitamina B12 naraščajo s starostjo.^[2]

Vitamin B₁₂ kot prehransko dopolnilo uredi

Nekatere raziskave so potrdile izboljšanje nekaterih bolezenskih stanj, kot so perniciozna anemija, ateroskleroza, povečan holesterol, osteoporoza, HIV, hepatitis, astma, diabetes, neplodnost pri moških.

Deluje tudi kot protektiv pri raku na dojkah.

Pomanjkanje uredi

Zdrav človek, ki uživa uravnoteženo prehrano, ne bi smel imeti težav s pomanjkanjem tega vitamina. Drugače pa je pri veganih, ki s hrano ne dobijo zadostne količine vitamina B₁₂.

Če ga primanjkuje, začne primanjkovati tudi folata, saj se s tem spremeni njegov metabolizem in se zmanjša njegova regeneracija v telesu. Posledično zaradi pomanjkanja folata se poviša plazemska koncentracija homocisteina, kar poveča verjetnost za koronarno arterijsko bolezen in zaplete v nosečnosti.

Nekateri avtorji opozarjajo na morebitno povezavo pomanjkanja vitamina B₁₂ in razvojem nevropsihičnih bolezni. Simptomi pomanjkanja se pri človeku, ki postane vegan, pokažejo šele po 20 letih. Če pa ima človek težave z absorpcijo (reabsorpcijo) vitamina B12, pa se simptomi pokažejo že po treh letih. ^[2]

Laboratorijska diagnostika uredi

Ker za pomanjkanje vitamina B12 ni zlatega standarda, se za potrditev domnevne diagnoze opravi več različnih laboratorijskih testov.

Serumska vrednost vitamina B12 je precej neprimerna, ker se pozno spreminja, poleg tega pa je razmeroma neobčutljiva in nespecifična.^[3]

Metilmalonska kislina v urinu ali krvni plazmi velja za funkcionalni označevalec vitamina B12, ki se poveča, kadar so zaloge vitamina B12 izčrpane.^[3] Vendar lahko povišana raven metilmalonske kisline kaže tudi na pogosto spregledano^[4] presnovno motnjo, kombinirano malonsko in metilmalonsko acidurijo (CMAMMA).^[5]

Najzgodnejši označevalec pomanjkanja vitamina B12 je nizka raven holotranskobalamina (holoTC), ki je kompleks vitamina B12 in njegove transportne beljakovine.^[3]

Farmacevtska uporaba uredi

Najbolj pogosta oblika v farmacevtskih oblikah je cianokobalamin, ker cianid stabilizira molekulo kobalamina, ki bi v nasprotnem primeru v stiku s svetlobo razpadla.^[2]

Vitamin B₁₂ se dodaja v obliki injekcij ali peroralno v dnevni količini 300 – 1000 µg. Dodaja se:

po operativni/kirurški odstranitvi dela ali celotnega želodca ali črevesja za zagotovitev ustrezne koncentracije vitamina B₁₂ v krvnem obtoku,
za zdravljenje perniciozne anemije,
za nadomeščanje vitamina B₁₂ v primeru pomanjkanja zaradi nezadostnega privzema vitamina B₁₂ iz hrane,
pri tirotoksikozi,
pri krvavitvah,
pri malignih boleznih,
pri boleznih jeter ali ledvic,
pri gastrointestinalnih infekcijah,
kadilcem
striktnim vegeterijancem (vegani),
bolnikom, ki imajo težave z absorpcijo vitamina B12 iz hrane zaradi primanjkljaja želodčnega tkiva (parietalnih celic).

Možni neželeni učinki uredi

Predoziranje cianokobalamina naj ne bi povzročilo resnih neželenih učinkov, razen alergijskih reakcij, kot so koprivnica, oteženo dihanje, otekanje obraza, ustnic, jezika ali žrela.

Glej tudi uredi

Opombe in reference uredi

↑ Watanabe, Fumio; Yabuta, Yukinori; Bito, Tomohiro; Teng, Fei (5. maj 2014). »Vitamin B12-Containing Plant Food Sources for Vegetarians«. Nutrients. Zv. 6, št. 5. str. 1861–1873. doi:10.3390/nu6051861. ISSN 2072-6643. PMC 4042564. PMID 24803097.
↑ ^2,0 ^2,1 ^2,2 Herbert V (1988). "Vitamin B-12: plant sources, requirements, and assay". The American Journal of Clinical Nutrition 48 (3 Suppl): 852–8. PMID 3046314 http://www.ajcn.org/content/48/3/852.full.pdf
↑ ^3,0 ^3,1 ^3,2 Herrmann, Wolfgang; Obeid, Rima (3. oktober 2008). »Causes and Early Diagnosis of Vitamin B12 Deficiency«. Deutsches Ärzteblatt international. doi:10.3238/arztebl.2008.0680. ISSN 1866-0452. PMC 2696961. PMID 19623286.
↑ NIH Intramural Sequencing Center Group; Sloan, Jennifer L; Johnston, Jennifer J; Manoli, Irini; Chandler, Randy J; Krause, Caitlin; Carrillo-Carrasco, Nuria; Chandrasekaran, Suma D; Sysol, Justin R (september 2011). »Exome sequencing identifies ACSF3 as a cause of combined malonic and methylmalonic aciduria«. Nature Genetics (v angleščini). Zv. 43, št. 9. str. 883–886. doi:10.1038/ng.908. ISSN 1061-4036. PMC 3163731. PMID 21841779.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
↑ de Sain-van der Velden, Monique G. M.; van der Ham, Maria; Jans, Judith J.; Visser, Gepke (2016). Morava, Eva (ur.). A New Approach for Fast Metabolic Diagnostics in CMAMMA. Zv. 30. Berlin, Heidelberg: Springer Berlin Heidelberg. str. 15–22. doi:10.1007/8904_2016_531. ISBN 978-3-662-53680-3. PMC 5110436. PMID 26915364.

[1] Watanabe, Fumio; Yabuta, Yukinori; Bito, Tomohiro; Teng, Fei (5. maj 2014). »Vitamin B12-Containing Plant Food Sources for Vegetarians«. Nutrients. Zv. 6, št. 5. str. 1861–1873. doi:10.3390/nu6051861. ISSN 2072-6643. PMC 4042564. PMID 24803097.

[ReferenceB-2] 2,0 ^2,1 ^2,2 Herbert V (1988). "Vitamin B-12: plant sources, requirements, and assay". The American Journal of Clinical Nutrition 48 (3 Suppl): 852–8. PMID 3046314 http://www.ajcn.org/content/48/3/852.full.pdf

[:0-3] 3,0 ^3,1 ^3,2 Herrmann, Wolfgang; Obeid, Rima (3. oktober 2008). »Causes and Early Diagnosis of Vitamin B12 Deficiency«. Deutsches Ärzteblatt international. doi:10.3238/arztebl.2008.0680. ISSN 1866-0452. PMC 2696961. PMID 19623286.

[4] NIH Intramural Sequencing Center Group; Sloan, Jennifer L; Johnston, Jennifer J; Manoli, Irini; Chandler, Randy J; Krause, Caitlin; Carrillo-Carrasco, Nuria; Chandrasekaran, Suma D; Sysol, Justin R (september 2011). »Exome sequencing identifies ACSF3 as a cause of combined malonic and methylmalonic aciduria«. Nature Genetics (v angleščini). Zv. 43, št. 9. str. 883–886. doi:10.1038/ng.908. ISSN 1061-4036. PMC 3163731. PMID 21841779.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)

[5] Sain-van der Velden, Monique G. M.; van der Ham, Maria; Jans, Judith J.; Visser, Gepke (2016). Morava, Eva (ur.). A New Approach for Fast Metabolic Diagnostics in CMAMMA. Zv. 30. Berlin, Heidelberg: Springer Berlin Heidelberg. str. 15–22. doi:10.1007/8904_2016_531. ISBN 978-3-662-53680-3. PMC 5110436. PMID 26915364.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

Vitamin B12