Vienne (naselje)

Vienne (frankoprovansalsko Vièna) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, podprefektura departmaja Isère. Leta 2009 je mesto imelo 29.619 prebivalcev.

Vienne
Občina
Lega
45°31′32″N 4°52′29″E
Država	Francija
Regija	Auvergne-Rona-Alpe
Departma	Isère
Okrožje	Vienne
Kanton	Vienne-Jug Vienne-Sever
Interkomunaliteta	Aglomeracijska skupnost Pays Viennois
Upravljanje
• Župan (2001-2014)	Jacques Remiller (Zveza za ljudsko gibanje)
Površina 1	22,65 km2
Prebivalstvo  (1 januar 2021)	31.051
• Gostota	1.400 preb./km2
Časovni pas	UTC+01:00 (CET)
• Poletni	UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka	38544 /38200
Nadmorska višina	140–404 m (povp. 169 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Geografija

Kraj leži v pokrajini Daufineji na levem bregu reke Rone, 30 km južno od Lyona.

Uprava

Lega okrožja v regiji

Vienne je sedež dveh kantonov:

• Kanton Vienne-Jug (del občine Vienne, občine Chonas-l'Amballan, Les Côtes-d'Arey, Estrablin, Eyzin-Pinet, Jardin, Moidieu-Détourbe, Reventin-Vaugris, Les Roches-de-Condrieu, Saint-Sorlin-de-Vienne),
• Kanton Vienne-Sever (del občine Vienne, občine Chasse-sur-Rhône, Chuzelles, Luzinay, Pont-Évêque, Septème, Serpaize, Seyssuel: 23.601 prebivalec),

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih dveh vključeni še kantoni Beaurepaire, La Côte-Saint-André, Heyrieux, Pont-de-Chéruy, Roussillon in Saint-Jean-de-Bournay z 205.934 prebivalci.

Zgodovina

Temple d'Auguste et de Livie, Vienne

Galski oppidum je postal rimska kolonija pod Julijem Cezarjem okoli leta 47 pred našim štetjem, vendar je lokalnemu plemenu Alobrogov uspelo začasno pregnati zavojevalce iz mesta, slednji so zatem ustanovili kolonijo Lugdunum, sedanji Lyon. Leta 6 našega štetja je v mestu dobil zatočišče Herod Arhelaj, etnarh Samarije, Judeje in Idumeje, ozemlja, ki je v tem času postalo rimska provinca Judeja. Kot rimska kolonija je Vienna pridobila vse nekdanje privilegije, kasneje pa postala tudi provincialno središče. Postumus, rimski cesar, se je dal tukaj v letu 257 razglasiti za cesarja Galskega imperija s središčem v Trierju.

Vienne je bilo pomembno zgodnjekrščansko središče - škofija v tedanji Galiji, njen prvi zgodovinsko izpričan škof pa Verus, ki se je udeležil koncila v Arlesu leta 314. Za časa preseljevanj je bilo mesto stalno na udaru, tako v letu 438 pod Burgundi, 534 pod Franki, 558 oplenjen od Langobardov, 737 pod Mavri. Okoli leta 450 je Vienne postal sedež nadškofije, razpuščene med francosko revolucijo. Svetorimski cesar Karel Plešasti je v letu 869 podelil ozemlje grofu Bosu Provanškemu, slednji se je 10 let kasneje razglasil za kralja Provanse, po smrti 887 pokopan v mestni katedrali sv. Mavricija. Kasneje je Vienne prešel pod Arles, leta 1032 pa znova postal del Svetorimskega cesarstva. Kljub temu so bili resnični vladarji mestni nadškofje, ki so imeli močnega nasprotnika v grofih Albonskih, kasnejših grofih Viennois, v letu 1449 pa je ozemlje skupaj s politično močjo prešlo pod Francijo.

Na Viennskem koncilu oktobra 1311 je papež Klemen V. umaknil podporo vitezom Templarjem, naslednje leto pa tudi ukinil njihov red.

Zanimivosti

Katedrala sv. Mavricija

Vienne je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.

• rimski Tempel Avgusta in Livije,
• antično rimsko gledališče, danes prizorišče vsakoletnega festivala jazza,
• zgodnjeromanska bazilika sv. Petra,
• nekdanja gotska katedrala sv. Mavricija (1107-1533),
• trdnjava Château de La Bâtie iz 13. stoletja.

Pobratena mesta

• Albacete (Kastilja-La Mancha, Španija),
• Emirdağ (Egej, Turčija),
• Esslingen am Neckar (Baden-Württemberg, Nemčija),
• Goris (Armenija),
• Greenwich (Connecticut, ZDA),
• Neath Port Talbot / Castell-nedd Port Talbot (Wales, Združeno kraljestvo),
• Piotrków Trybunalski (Lodzsko vojvodstvo, Poljska),
• Schiedam (Južna Holandija, Nizozemska),
• Velenje (Slovenija),
• Videm (Furlanija-Julijska krajina, Italija).

Glej tudi

• seznam mest v Franciji

Zunanje povezave

• Uradna stran (francosko)
• turizem Arhivirano 2011-02-06 na Wayback Machine.