Velika nagrada San Marina 1988

Velika nagrada San Marina 1988 je bila druga dirka Svetovnega prvenstva Formule 1 v sezoni 1988. Odvijala se je 1. maja 1988 na dirkališču Autodromo Enzo e Dino Ferrari v Imoli. Zmagal je Ayrton Senna, drugo mesto je osvojil Alain Prost, tretje pa že s krogom zaostanka za zmagovalcem Nelson Piquet. Senna je osvojil najboljši štartni položaj, Prost pa je postavil najhitrejši krog dirke.

  Velika nagrada San Marina 1988

Podrobnosti o dirki
2. dirka Formule 1 od 16-ih v sezoni 1988.
Datum	1. maj 1988
Urad. ime	Kronenbourg 8o Gran Premio di San Marino
Lokacija	Autodromo Enzo e Dino Ferrari Imola, Italija
Dirkališče	Stalno dirkališče, 5,040 km
Razdalja	60 krogov, 302,400 km
Vreme	Oblačno, vroče
Najboljši štartni položaj
Dirkač	Ayrton Senna	McLaren-Honda
Čas	1:27,148
Najhitrejši krog
Dirkač	Alain Prost	McLaren-Honda
Čas	1:29,685	(v 53. krogu)
Stopničke
Prvi	Ayrton Senna	McLaren-Honda
Drugi	Alain Prost	McLaren-Honda
Tretji	Nelson Piquet	Lotus-Honda

Poročilo

Kvalifikacije

McLarna sta zasedla prvo vrsto, Ayrton Senna pred Alainom Prostom, v drugo vrsto sta se uvrstila Nelson Piquet in Alessandro Nannini, do desetega mesta pa so se zvrstili še Gerhard Berger, Riccardo Patrese, Eddie Cheever, Thierry Boutsen, Ivan Capelli in Michele Alboreto.

Dirka

Alboretu je v ogrevalnem krogu ugasnil motor, zato je moral štartati iz začelja štartne vrste. Ayrton Senna je na štartu povedel, medtem ko je Alain Prost zaradi težav z motorjem štartal slabo in padel na šesto mesto. Sicer se mu je kmalu uspelo prebiti nazaj na drugo mesto, vodilnega Senno mu ni uspelo povsem ujeti. Večino dirke je Brazilec držal razliko med šestimi in desetimi sekundami, le proti koncu dirke je dovolil Prostu, ki je v triinpetdesetem krogu postavil tudi najhitrejši krog dirke, da se mu je nekoliko približal, a to je bilo daleč premalo, da bi ga lahko resno ogrozil. Nekaj časa je tretje mesto držal Nigel Mansell, ki pa je v dvainštiridesetem krogu odstopil zaradi okvare motorja. Tretje mesto je tako že s krogom zaostanka za zmagovalcem osvojil Piquet z zelo malo goriva, za četrto mesto pa je večji del dirke potekal tesen boj v katerega so bili udeleženi Nannini, ki je padel na sedmo mesto po rahlem trčenju z Piquetom, Patrese, Berger in Boutsen, na koncu je četrto mesto osvojil Boutsen, peto Berger in šesto Nannini.

Dirka

Poz	Št	Dirkač	Konstruktor	Krogi	Čas/Odstop	Št. m.	Toč
1	12	Ayrton Senna	McLaren-Honda	60	1:32:41,264	1	9
2	11	Alain Prost	McLaren-Honda	60	+ 2,334 s	2	6
3	1	Nelson Piquet	Lotus-Honda	59	+1 krog	3	4
4	20	Thierry Boutsen	Benetton-Ford	59	+1 krog	8	3
5	28	Gerhard Berger	Ferrari	59	+1 krog	5	2
6	19	Alessandro Nannini	Benetton-Ford	59	+1 krog	4	1
7	18	Eddie Cheever	Arrows-Megatron	59	+1 krog	7
8	2	Satoru Nakadžima	Lotus-Honda	59	+1 krog	12
9	17	Derek Warwick	Arrows-Megatron	58	+2 kroga	14
10	14	Philippe Streiff	AGS-Ford	58	+2 kroga	13
11	24	Luis Perez-Sala	Minardi-Ford	58	+2 kroga	18
12	29	Yannick Dalmas	Larrousse-Ford	58	+2 kroga	19
13	6	Riccardo Patrese	Williams-Judd	58	+2 kroga	6
14	3	Jonathan Palmer	Tyrrell-Ford	58	+2 kroga	23
15	15	Maurício Gugelmin	March-Judd	58	+2 kroga	20
16	23	Adrián Campos	Minardi-Ford	57	+3 krogi	22
17	30	Philippe Alliot	Larrousse-Ford	57	+3 krogi	15
18	27	Michele Alboreto	Ferrari	54	Motor	10
NC	33	Stefano Modena	Euro Brun-Ford	52	+8 krogov	26
Ods	4	Julian Bailey	Tyrrell-Ford	48	Menjalnik	21
Ods	5	Nigel Mansell	Williams-Judd	42	Motor	11
Ods	31	Gabriele Tarquini	Coloni-Ford	40	Dovod goriva	17
Ods	36	Alex Caffi	Dallara-Ford	38	Menjalnik	24
Ods	9	Piercarlo Ghinzani	Zakspeed	36	Menjalnik	25
Ods	16	Ivan Capelli	March-Judd	2	Menjalnik	9
Ods	22	Andrea de Cesaris	Rial-Ford	1	Vzmetenje	16
DSQ	21	Nicola Larini	Osella		Diskvalifikacija
DNQ	32	Oscar Larrauri	Euro Brun-Ford
DNQ	26	Stefan Johansson	Ligier-Judd
DNQ	25	René Arnoux	Ligier-Judd