Velika nagrada Italije 1936
Velika nagrada Italije 1936 je bila četrta in zadnja dirka v sezoni 1936 Evropskega avtomobilističnega prvenstva. Potekala je 13. septembra 1936 na italijanskem dirkališču Autodromo Nazionale Monza.
| Podrobnosti o dirki | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| 4. dirka Evropskega prvenstva od 4-ih v sezoni 1936. | |||||
 | |||||
| Datum | 13. september 1936 | ||||
| Urad. ime | XIV Gran Premio d'Italia | ||||
| Lokacija | Autodromo Nazionale Monza Monza, Italija | ||||
| Dirkališče | Stalno dirkališče, 6,89 km | ||||
| Razdalja | 72 krogov, 496,1 km | ||||
| Najboljši štartni položaj | |||||
| Dirkač |  Bernd Rosemeyer
|
Auto Union | |||
| Čas | 2:56,4 | ||||
| Najhitrejši krog | |||||
| Dirkač | Bernd Rosemeyer
|
Auto Union | |||
| Čas | 2:59,6 | (v 14. krogu) | |||
| Stopničke | |||||
| Prvi | Bernd Rosemeyer
|
Auto Union | |||
| Drugi |  Tazio Nuvolari
|
Alfa Romeo | |||
| Tretji | Ernst von Delius
|
Auto Union | |||
Poročilo uredi
Pred dirko uredi
Steza je bila enaka kot lani, dodane so bile le štiri šikane za upočasnitev dirkačev. Dirkači Mercedes-Benza so dirko izpustili, nastopali pa so dirkači ostalih treh večjih moštev, Auto Uniona, Scuderie Ferrari in Maseratijevi dirkači. Med prostim treningom je Elly Beinhorn-Rosemeyer, žena Bernda Rosemeyerja, naredila dva kroga po stezi v dirkalniku Auto Union Typ C.
Dirka uredi
Najbolje je iz tretjega štartnega mesta štartal Tazio Nuvolari in prevzel vodstvo, ki ga je držal do tretjega kroga, ko ga je prehitel zmagovalec zadnjih dveh prvenstvenih dirk Rosemeyer. V sedemnajstem krogu je Auto Union ostal brez dveh dirkalnikov od štirih, ko je Achille Varzi odstopil zaradi okvare motorja, Hans Stuck pa je prepozno zaviral pred tretjo šikano in doživel še drugo hudo nesrečo v zadnjem mesecu. Njegov dirkalnik je šel naravnost preko šikane in trčil v drevo. Pri tem je dirkalnik obrnilo, Stucka pa je vrglo ven. Dirkalnik je po prevračanju ponovno pristal na kolesih zraven Stucka, ki je ležal sredi steze, a je ostal praktično nepoškodovan, saj je utrpel le lažji pretres možganov. S tem je bila Rosemeyerju še dodatno olajšana pot do svoje pete in zadnje zmage sezone, drugo mesto je osvojil Nuvolari, tretje Ernst von Delius, za katerim sta se uvrstila še dva Ferrarijeva dirkača, René Dreyfus in Carlo Pintacuda.
Rezultati uredi
Dirka uredi
Zunanje povezave uredi
- Snellman, Leif; Etzrodt, Hans. »XIV° Gran Premio d'Italia«. The Golden Era of Grand Prix Racing (v angleščini). Pridobljeno 27. februarja 2007.
- Galpin, Darren. »XIV Gran Premio d'Italia«. The GEL Motorsport Information Page (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. septembra 2007. Pridobljeno 22. aprila 2015.
