Vela Luka
Vela Luka je manjše mesto in pristanišče na zahodnem delu otoka Korčula (Hrvaška) ter središče občine Vela Luka, ki spada pod Dubrovniško-neretvansko županijo.
Vela Luka | |
|---|---|
 Vela Luka-panorama | |
  Vela Luka Geografska lega na Hrvaškem | |
| 42°57′40″N 16°43′10″E / 42.96111°N 16.71944°EKoordinati: 42°57′40″N 16°43′10″E / 42.96111°N 16.71944°E | |
| Država |  Hrvaška |
| Županija |  Dubrovniško-neretvanska županija |
| Občina | Vela Luka |
| Nadm. višina | 20 m |
| Prebivalstvo (2001) | |
| • Skupno | 4.380 |
| Poštna številka | 20270 Vela Luka |
| Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno). | |
Geografija uredi
Vela Luka, ki leži v istoimenskem zalivu, je največje naselje na otoku Korčula. Največji del mesta leži na blagih pobočjih 150 m visokega vrha Splinski Rat, in ravnico pod vrhom 183 m visokega Humić-a. Samo mesto je z okoliškimi griči dobro zaščiteno pred severnimi in južnimi vetrovi, medtem pa je poleti izpostavljeno osvežujočemu maestralu. Mesto se je pričelo intenzivneje naseljevati v prvih desetletjih 19. stoletja.
V južnem kraku zaliva je ladjedelnica »Greben«, ki nudi usluge tudi navtičnim turistom. Pristaja se lahko ob pomolu, kjer morje doseže globino do 4 metre, ali ob 150 metrov dolgi pristaniški obali, kjer je morje globoko do 5 metrov. Zaliv je varen pred vetrovi, le kadar piha močan zahodnik so lahko valovi večji.
Na obali v mestnem parku stoji spomenik padlim partizanom, delo kiparja Mirka Ostoje. Jugozahodno od mesta se nahaja manjše jezero Blato. Velo Luko trajekt povezuje s Splitom ter Ublijem na otoku Lastovo.
Prebivalstvo uredi
V Veli Luki (upravno območje občine) je po popisu iz leta 2001 stalno živelo 4380 stalnih prebivalcev, 20 let kasneje pa le 3789 (popis 2021), medtem ko jih je bilo 100 let nazaj (1921) še preko 5.000.
| Pregled števila prebivalcev po letih[1] | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 |
| 1218 | 0 | 1940 | 2632 | 3563 | 4334 | 5026 | 4038 | 4091 | 4310 | 4297 | 4193 | 4398 | 4464 | 4380 |
Gospodarstvo uredi
Prebivalci Vele Luke se ukvarjajo z poljedelstvom, vinogradništvom, ribolovom in predelavo rib, ladjedelništvom in turizmom.
Ob zalivu Kale, katerem so sloji »zdravilnega blata«, so zgradili moderen zraviliški kompleks »Kale«, v katerem nudijo medicinsko vodeno rehabilitacijo.
V kraju so poleg zdravilišča še hoteli: H.Adria, H.Dalmacija, H.Pojzedon in kamp Mindel.
Zgodovina uredi
Vela Luka je bila naseljena že v neolitiku, kar dokazujejo najdbe v Veloj Spilji in najdbe na lokaciji Benificij. Tu so pri arheoloških izkopavanjih našli ostanke iz rimskega obdobja, verjetno gre za vilo rustiko. V predelu Gradina se nahaja cerkev sv. Ivana, ki se prvič omenja leta 1415.
V pristanišču so imeli v preteklih stoletjih posestniki iz Brača postavljena skladišča. Med temi skladišči je najstareše skladišče družine Ismaelli, katero je bilo zgrajeno 1480.
Mestni muzej ima prostore v palači »Franulović-Repak«. Poleg navedenega, imamo tudi zbirko slik sodobne umetnosti, fotografij in skulptur domačih in svetovnih umetnikov, ki je bila v 70. letih podarjena mestu Vela Luka. V veliki razstavi privatne Galerije Anke Prizmić-Sege, ki je bila odprta leta 1983, se hranijo številne skulpture in slike te priznane umetnice, rojene v Veli Luki.
Med drugo svetovno vojno je bil konec leta 1943 v naselju nastanjen 3. bataljon 1. prekomorske brigade[2].
Viri in opombe uredi
- ↑ - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.
- ↑ Srečko Vilhar, Albert Klun: Prva in druga prekomorska brigada (Nova Gorica, 1967), 268.
Glej tudi uredi
Zunanje povezave uredi
- Vela Luka
- Vela Luka online Arhivirano 2007-12-25 na Wayback Machine.
