Vekoslav Korošec, slovenski inženir elektrotehnike, * 6. februar 1914, Zagorje ob Savi, † 1992.

Vekoslav Korošec
Rojstvo6. februar 1914({{padleft:1914|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:6|2|0}})
Zagorje ob Savi
Smrt1992
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 Avstro-Ogrska
Poklicelektroinženir

Življenjepis uredi

Korošec je leta 1940 diplomiral na elektrotehničnem oddelku ljubljanske tehniške fakultete. Prvo službo je dobil v premogovniku Senovo, leta 1941 in 1942 je bil v nemškem vojnem ujetništvu, od 1944 dalje pa je sodeloval v NOB. ing. Korošec je leta 1972 prejel plaketo jugoslovanskega komiteja Mednarodne konference za velika električna omrežja ter 1982 Vidmarjevo plaketo, ki jo podeljuje Elektroinštitut Milana Vidmarja.

Delo uredi

Ing. Korošec je po vojni služboval na vodilnih mestih v elektrogospodarstvu ter bil od 1964 do 1981 direktor Elektoinštituta Milan Vidmar v Ljubljani. Od leta 1964 do 1977 je bil član Evropske zveze za proizvodnjo in transport električne energije. Zaslužen je za popolno elektrifikacijo Slovenije, za povezavo njenega omrežja v elektroenergetski sistem Jugoslavije ter vključitev prek daljnovodov Südel v srednjeevropsko električno omrežje ter za razširitev Elektroinštituta Milan Vidmar in njegove dejavnosti. Napisal je preko 50 strokovnih člankov objavljenih tako v domačih kot tujih strokovnih revijah.[1]

Glej tudi uredi

Viri uredi

  1. Enciklopedija Slovenije. (1991). Knjiga 5. Ljubljana: Mladinska knjiga.