Varnost ljudi je nastajajoča paradigma za razumevanje globalnih ranljivosti, katerih pobudniki izzivajo tradicionalni pojem nacionalne varnosti s trditvijo, da mora biti za varnost poskrbljeno na strani posameznika in ne države. Varnost ljudi pomeni osredotočati se na ljudi, z multidisciplinarnim razumevanjem varnosti, ki vključuje več raziskovalnih področij, vključno z razvojnimi študijami, mednarodnimi odnosi, strateškimi študijami in človekovimi pravicami. Poročilo Programa Združenih narodov za razvoj o človekovem razvoju iz leta 1994]][1], se šteje kot mejnik med publikacijami na področju človekove varnosti, s svojo trditvijo, da je zagotavljanje "svobode iz potrebe" in "svobodo pred strahom" za vse osebe najboljša pot k odpravljanju problema negotovosti v svetu.[2].

Kritiki koncepta trdijo, da njena nejasnost vpliva na njeno učinkovitost,[3], ki je postal le malo več kot vozilo za aktiviste, ki želijo spodbujati nekatere vzroke in da ne pripomore raziskovalni skupnosti razumeti, kaj pomeni varnost ljudi niti ni odločevalcem v pomoč pri oblikovanju dobrih zakonov.[4]. Alternativno pa drugi strokovnjaki trdijo, da je potrebno koncept varnosti ljudi razširiti in zajeti kot del vojaške varnosti: "Z drugimi besedami, če ta stvar, poimenovana varnost ljudi v svoji osnovi vsebuje besedo “človek”, potem naj obravnava vprašanje človeškega stanja neposredno. Na podlagi tega je moč razumeti, da varnost ljudi ne more biti več biti le nejasen dodatek za ostrejša področja varnosti, kot je vojaška varnost ali državna varnost[5].

Da bi varnost ljudi lahko izzvala področje globalne neenakosti, mora obstajati sodelovanje med zunanjimi politikami neke države in njenega pristopa h globalnemu zdravju. Vendar pa je interes države še naprej zasenčiti interes ljudi. Na primer, zunanja politika v Kanadi, "tri DS", je bila tarča kritikov, da poudarja obrambo bolj kot razvoj.[6]

Glej tudi uredi

Viri uredi

  1. United Nations Development Programme (1994): Human Development Report
  2. America's Climate Choices: Panel on Advancing the Science of Climate Change, National Research Council (2010). »"Chapter 16. National and Human Security".«. Advancing the Science of Climate Change. Washington, DC: The National Academies Press. str. 389. Pridobljeno 16. aprila 2012. Footnote 1 - Human security is defined as freedom from violent conflict and physical want (see Khagram and Ali [2006] for one recent review and synthesis).
  3. Paris, Roland (2001): Human Security - Paradigm Shift or Hot Air? In: International Security, Vol. 26, No. 2. 87-102.online
  4. For a comprehensive analysis of all definitions, critiques and counter-critiques, see Tadjbakhsh, Shahrbanou & Chenoy, Anuradha M. Human Security: Concepts and Implications, London: Routledge, 2006
  5. James, Paul (2014). »Human Security as a Left-Over of Military Security, or as Integral to the Human Condition«. V Paul Bacon and Christopher Hobson (ur.). Human Security and Japan’s Triple Disaster. London: Routledge. str. 73.
  6. Spiegel, J.M., and R. Huish. 2009. Canadian foreign aid for global health: Human security opportunity lost. Canadian Foreign Policy Journal 15(3):60-84.