Wikipedija

Valeronske jame

Valeronske jame (špansko cenobio de Valerón) je arheološko najdišče na španskem otoku Gran Canaria, v občini Santa Maria de Guia, na Valeronovi pečini. Je največja predšpanska kolektivna kašča,[1] ki je bila zgrajena pred rimskimi časi in so jo prebivalci otoka uporabljali do osvojitve otoka konec 15. stoletja.

Valeronske jame
Cenobio de Valerón
Pogled na jamo
Map showing the location of Valeronske jame
Map showing the location of Valeronske jame
Valeronske jame
Lega of Valeronske jame na Gran Canarii
Lokacijaobčina Santa María de Guía de Gran Canaria, Gran Canaria, Kanarski otoki (Španija)
Koordinate28°8′20.27″N 15°36′15.95″W / 28.1389639°N 15.6044306°W / 28.1389639; -15.6044306
Nadmorska višina275 m
Spletna stran(špansko) Cenobio de Valeron

Blizu poslikane jame Gáldar je ena od simbolnih znamenitosti Velikega Kanarskega otoka in je navedena kot španska lastnina kulturnega pomena.

Lokacija uredi

Je 600 m južno od severne obale otoka Gran Canaria, ob lokalni cesti GC-291, blizu Las Palmasa (23 km vzhodno) in Agaete (11 km) jugozahod). Galdar je približno 4 km zahodno v neposredni liniji. Lokacija gleda na sotesko San Felipe, proti severu usmerjeno dolino v obliki lijaka, ki jo prečka velik most za avtocesto GC-2.[2]

Kraj je bil izbran zaradi tufa, ki ga je enostavno kopati, zaradi dejstva, da je skrit pred morjem in zaradi izjemno strmih dostopnih pobočij, ki so dobra naravna obramba.[3][note 1]

Opis uredi

 
Glavni vhod

Skupna kašča, znana kot cenobio de Valerón, je kompleksen sistem jam na več ravneh: 298 predelkov s površinami med enim in tremi kvadratnimi metri, razporejenih na 8 ravneh.[4] Skupaj s silosi, prostori, jamami in votlinami je več kot 350 skladišč. Izkopali so jih s kamnitimi in lesenimi orodji v mehkem tufu - cementirani vulkanski tefri - na severozahodnem pobočju gore, ki je danes znana kot gora Galicija (Montaña del Gallego). Enostavna obramba mesta, naravno zavetje, ki ga ponuja naravni lok v gori, ter temperaturni in vlažni pogoji so naredili idealno za njegovo uporabo.

Jame ali silosi so različnih oblik in velikosti, ki med seboj nekako komunicirajo in so združeni v več nivojih, ki so drug nad drugim. Stopnice, izkopane v skalo, še obstajajo in so bile morda dopolnjene s stopnicami ali odri in vrvmi, od katerih ni nobenih arheoloških ostankov.

Jame so bile zaprte z vrati iz neznanega materiala, ki je pustil sledi. Te naj bi bile narejene iz lesa, kamnitih plošč ali mehkih materialov, kot sta tekstil ali usnje. Ohranjenih je nekaj kamnitih plošč[5] in zdi se, da so ob uporabi lesenih vrat dobila pečat (pintadera), ki je označeval lastnika.[6] Njihove luknje, kot tudi drugi utori, so bili dodatno zatesnjeni s pepelnato malto. Vse to je bilo namenjeno ohranjanju pridelkov.

Znotraj najdišča so najdeni idoli, slike, keramika, človeške kosti in pepel, za katere se verjame, da so pripadali tistim, ki so čuvali kaščo.[4]

Zapisi iz časa španskega osvajanja omenjajo stolpe, ki so obkrožali jame.[7]

Že sama velikost jamskega kompleksa priča o pomenu kmetijstva na Gran Canariu za preživetje, pa tudi za družbeno-politično strukturo družbe; in o moči njenih vladajočih elit. Edino na Kanarskih otokih, ki so vsi dajali prednost živinoreji, so v kmetijstvu Gran Canarie prevladovale plantaže, med katerimi so bila večinoma žita.

Izvor imena uredi

Ime 'samostan' izhaja iz rimskega prepričanja, da so tukaj živele nekatere celibatne svečenice, imenovane harimaguadas, pri katerih so mlade ženske iz plemiškega razreda živele do svoje poroke (ta družba je bila matrilinearna).[8] Omenjena vizija je prevladovala do 20. stoletja, ko je Guy Marcy, francoski arheolog, prvi prepoznal njihovo dejansko uporabo kot očitno podobno uporabi drugih struktur na otoku in v severni Afriki.[9] Poleg tega nekatere kronike omenjajo prakso shranjevanja hrane v težko dostopnih skalah. Severnoafriške kašče ali agadirji imajo pogosto skupno skladiščno območje, ki ga varuje skupnost, ki ji pripada, s komorami, ki jih uporabljajo in vzdržujejo posamezniki.[10]

Podobne strukture uredi

Druge podobne zgradbe kašče na otoku so:[4]

 
  • Kraljeve jame (cuevas del Rey) in skala Bentayga (Roque Bentayga) v Tejedi
  • Jame žitnice (cuevas del Pósito) blizu Temisasa, Agüimes
  • Najdišče El Álamo blizu Acuse, Artenara
  • Številne jame (cuevas Muchas) v grapi Guayadeque (barranco de Guayadeque), Ingenio
  • Najdišče Anzofé blizu Galdarja
  • La Montañeta blizu Moye
  • Golobje jame (cuevas del Palomar) blizu Tabuca, Ingenio[11]
  • La Isleta blizu Las Palmasa
  • Barranco de Silva pri Teldeju
  • Jame Small Dragon [es] (cuevas del Draguillo) v El Gamonalu (Telde), med Teldejem in Ingeniom
  • Jama Los Pilares v jami Four Doors, kompleks Telde blizu Teldeja
  • Najdišče Tara v Teldeju
  • Temisas v Aguimesu
  • Najdišče Rosiana v San Bartolomé de Tirajana
  • Cueva de la Audiencia[note 2] v jami Štiri vrata na gori Bermeja, Telde
  • Birbique in Roque Bermejo, Agaete

Vse so na severozahodu, severu in severovzhodu otoka. Čeprav je bilo nekaj jam izkopanih na izoliranih lokacijah, jih je večina blizu morske obale in so zgoščene, pogosto v velikih skupinah.[12] Največje zgradbe so v bližini dveh mest, ki sta bili glavni populacijski središči v predšpanskih časih: Telde in Galdar.

Nekatera mesta umetnih jam na otoku so v relativni bližini poslikane jame (cuevas del Hospital, Huertas del Rey ali jama Audience na jamskem mestu Four Doors).[12]

Zaščita uredi

 

Valeronske jame so bile 14. oktobra 1978 s kraljevim odlokom 2.756/78 razglašene za zgodovinski umetniški spomenik. Zaradi veljavnega zakona 16/85 z dne 25. junija 1985 o zgodovinski španski dediščini so postale lastnina kulturnega pomena v kategoriji Arheološko najdišče. Lokacija pripada občini Santa María de Guía in je vpisana v občinski popis zgrajenih nepremičnin in v zemljiški knjigi lastnine mestne narave.

Leta 2010 je bil izveden obsežen program obnove, ki je vključeval obnovo zgodovinske pešpoti San Felipe, ki so jo domačini nekoč uporabljali za dostop do jam.[13] Najdišče je bilo 2 leti zaprto.

Danes je območje odprto za javnost kot arheološki park in je vključeno v mrežo arheoloških parkov Gran Canarie. Slednji vključuje tudi arheološke sklope nekropole Arteara v Fatagi, nekropole v Agaeteju, Cañada de Los Gatos ob Mogánovi plaži, skale Bentayga (Roque Bentayga) v Tejedi, soteska Guayadeque (barranco de Guayadeque) v Ingeniu pri Agüimesu, Poslikana jama (cueva Pintada) v Galdarju in jama Štiri vrata (Cuatro Puertas) v Teldeju.

Sklici uredi

  1. ↑ Visit the "Cenobio de Valerón" on the site of the Tourism office.
  2. ↑ Concurso para la ordenación del parque arqueológico del Cenobio de Valerón - Santa Maria de Guia - Gran Canaria Arhivirano 2016-08-08 na Wayback Machine., part 1. Parts 2 and 3 are linked to in this page Arhivirano 2016-08-08 na Wayback Machine. under the article.
  3. ↑ El Cenobio de Valerón Arhivirano 2016-07-23 na Wayback Machine. on the site of the Unidad de Patrimonio Histórico del Cabildo de Gran Canaria. This page includes a short video showing 2 types of openings on cavities, and how some were hidden from view. It also includes a citation dating from the time of their Spanish conquest, that describes this type of caves on the islands.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 Mederos Martin & al. 2002, str. 70.
  5. ↑ Cenobio de Valeron, section "El yacimiento arqueologico". On arqueologiacanaria.com.
  6. ↑ Cenobio de Valerón on showcaves.com.
  7. ↑ Cenobio de Valeron on archive.archaeology.org.
  8. ↑ Mederos Martin & al. 2002, str. 109.
  9. ↑ Cenobio de Valerón, Guia, Gran Canaria, Canary Islands. UTube video of a guided tour in Valeron's caves. At 5'06" is shown an information panel on the site about the discovery of the real use of the caves.
  10. ↑ Mederos Martin & al. 2002, str. 72.
  11. ↑ »Nuevo BIC: Cuevas del Palomar en Ingenio«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. avgusta 2016. Pridobljeno 16. julija 2016.
  12. ↑ Mederos Martin & al. 2002, str. 61.
  13. ↑ Proyecto de rehabilitación del Cenobio de Valerón y su entorno Arhivirano 2016-08-08 na Wayback Machine. ("Rehabilitation project of the Valeron caves and their funnel-shaped valley").

Opombe uredi

  1. ↑ The uTube video Cenobio de Valerón caves archaeological site - Gran Canaria podrobno prikazuje vse, kar je mogoče videti zunaj jam, vključno z 1' 21 do 1'28 panoramski pogled na okolico, gledano od vhoda v jamski kompleks; morja ni na vidiku. Začetek videa prikazuje okolico, njena strma pobočja in težko dostopnost.
  2. ↑ The cave of the Audience (cueva de la Audiencia), in the Four Doors cave site complex near Telde, is a cave settlement hewn out of the rock by hand and has been used for various functions such as sleeping quarters, kitchens, silos, granary and others.

Zunanje povezave uredi

 
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Valeronske jame
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Valeronske_jame&oldid=6209709«