Wikipedija

Upori poganov na Poljskem

Upori poganov na Poljskem ali poganska reakcija (poljsko Reakcja pogańska w Polsce) so bili niz dogodkov na Poljskem v 30. letih 11. stoletja, ki so destabilizirali poljsko državo.

Poljska v 1030. letih; črtasta območja so bila verjetno prizorišča uporov poganov

Ozadje uredi

Eden od dejavnikov, ki so pripeljali do upora, je bilo nezadovoljstvo zaradi pokristjanjevanja, ki se je Poljskem začelo leta 966.[1] Rimskokatoliška cerkev na Poljskem je med upori utrpela znatne izgube. Številne cerkve in samostani so bili uničeni, duhovniki pa ubiti.[2] Širjenje krščanske vere je bilo povezano s širjenjem ozemlja in centralne oblasti kralja.[3] Upor je poleg protikrščanskih čustev vseboval tudi elemente kmečkega upora proti veleposestnikom in fevdalizmu.[4] Prisoten je bil tudi boj za oblast med kraljem in delom plemstva.[4] Anita Prazmowska piše, da sta se dejansko zgodili dve prekrivajoči se revoluciji: politična in poganska.[5]

Upor uredi

Medtem ko Frucht trdi, da je upor strmoglavil kralja Mješka II. iz dinastije Pjastov,[1] drugi trdijo, da se je začel po njegovi smrti leta 1034.[5][6][7] Gerard Labuda v svojem pregledu poljskega zgodovinopisja navaja leto 1032 kot datum, ko se je začela poganska reakcija, in ugotavlja, da zgodovinarji navajajo tudi druge datume (1034, 1037, 1038 in 1039).[8]

Kakorkoli že, Poljsko so v zgodnjih 1030. letih razdirali številni spopadi. Mješko II. se je moral leta 1031 po izgubljeni državljanski vojni proti svojemu bratu Bezprimu za nekaj časa zateči na Češko. Vrnil se je naslednje leto.[9][7]

Reakcijo poganov in z njo pvezane upore so v tistem času spremljali tudi vpadi in napadi tujcev, ki so v mladem poljskem kraljestvu povzročili kaos.[10] Med najbolj uničujočimi tujimi prispevki je bil napad češkega vojvode Břetislava I. leta 1039, ki je izropal prvo poljsko prestolnico Gniezno.[11]

Destabilizacija, ki so jo povzročili ti dogodki, je bila tako huda, da zgodovinarji dvomijo, da se kdo lahko šteje za vladarja Poljske v poznih 1030. letih. Ime enega od pretendentov, Boleslav Pozabljeni, ponazarja, "z ustrezno ironijo",[11] zapletenost in nejasnost stanja v državi.[12] Dvorník za leta 1034–1040 ne navaja nobenega vladarja, kar kaže na dinastične boje.[13]

Posledice uredi

Po mnenju nekaterih zgodovinarjev je poganska vstaja v 1030. letih zaznamovala konec najzgodnejšega obdobja poljske zgodovine v "prvi pjastovski monarhiji".[14][15] Mješkov sin je po vrnitvi na Poljsko okoli leta 1040 ponovno združil večino poljskih dežel in postal znan kot Kazimir Obnovitelj.[1][2][12] V 1040. letih se je v državljanski vojni bojeval proti Miecławu, ki je ustanovil lastno državo. Na to vojno nekateri avtorji gledajo kot na nadaljevanje bojev iz 1030. let.[16]

Sklici uredi

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 Richard C. Frucht (2005). Eastern Europe: An Introduction to the People, Lands, and Culture. ABC-CLIO. str. 10. ISBN 978-1-57607-800-6. Pridobljeno 27. marca 2013.
  2. ↑ 2,0 2,1 Oskar W. Halecki, F. Reddaway, J.H. Penson. The Cambridge History of Poland. CUP Archive. str. 68. ISBN 978-1-00-128802-4. Pridobljeno 27. marca 2013.
  3. ↑ Kenneth Scott Latourette (1941). The Unquenchable Light. Harper & Bros. str. 35–36. Pridobljeno 27. marca 2013.
  4. ↑ 4,0 4,1 Perry Anderson (1996). Passages from Antiquity to Feudalism. Verso. str. 240. ISBN 978-1-85984-107-5. Pridobljeno 27. marca 2013.
  5. ↑ 5,0 5,1 Anita J. Prazmowska (13. julij 2011). A History of Poland. Palgrave Macmillan. str. 34–35. ISBN 978-0-230-34537-9. Pridobljeno 27. marca 2013.
  6. ↑ Halina Lerski (30. januar 1996). Historical Dictionary of Poland, 966-1945. ABC-CLIO. str. 64. ISBN 978-0-313-03456-5. Pridobljeno 27. marca 2013.
  7. ↑ 7,0 7,1 Oskar Halecki; W: F. Reddaway; J. H. Penson. The Cambridge History of Poland. CUP Archive. str. 34. ISBN 978-1-00-128802-4. Pridobljeno 27. marca 2013.
  8. ↑ Gerard Labuda (1992).Mieszko II król Polski: 1025-1034: czasy przełomu w dziejach państwa polskiego. Secesja. str. 102. ISBN 978-83-85483-46-5. Pridobljeno 27. marca 2013.
  9. ↑ Lerski (1996), str. 355
  10. ↑ Robert Nisbet Bain (avgust 2009). Slavonic Europe a Political History of Poland and Russia from 1447 to 1796. CUP Archive. str. 4. GGKEY:DE33XRQ7PJB. Pridobljeno 27. marca 2013.
  11. ↑ 11,0 11,1 A. P. Vlasto (1970). The Entry of Slavs Into Christendom: An Introduction to the Medieval History of the Slavs. CUP Archive. str. 131. ISBN 978-0-521-07459-9. Pridobljeno 27. marca 2013.
  12. ↑ 12,0 12,1 Jerzy Lukowski, Hubert Zawadzki (6. julij 2006). A Concise History of Poland. Cambridge University Press. str. 7. ISBN 978-0-521-85332-3. Pridobljeno 27. marca 2013.
  13. ↑ Francis Dvorník (1962). The Slavs in European History and Civilization. Rutgers University Press. str. 558. ISBN 978-0-8135-0799-6. Pridobljeno 27. marca 2013.
  14. ↑ Andrzej Pleszczynski (23. maj 2011). The Birth of a Stereotype: Polish Rulers and Their Country in German Writings C. 1000 A.D. BRILL. str. 6–7. ISBN 978-90-04-18554-8. Pridobljeno 27. marca 2013.
  15. ↑ Przemysaw Wiszewski (2010). Domus Bolezai: Values and Social Identity in Dynastic Traditions of Medieval Poland (C. 966-1138). BRILL. str. 457. ISBN 978-90-04-18142-7. Pridobljeno 27. marca 2013.
  16. ↑ Polska Akademia Nauk. Komitet Słowianoznawstwa (1967). Słownik starożytności słowiańskich: encyklopedyczny zarys kultury słowian od czasów najdawniejszych. Zkład Narodowy im. Ossolińskich. str. 247. Pridobljeno 27. marca 2013.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Upori_poganov_na_Poljskem&oldid=5747576«