Ternopilska oblast
Ternopilska oblast (ukrajinsko Тернопільська область, latinizirano: Ternopil'ska oblast'), pogovorno tudi Ternopilščina (ukrajinsko Терно́пільщина, latinizirano: Ternopil'ščyna) ali Ternopilja (ukrajinsko Тернопі́лля, latinizirano: Ternopillja) je oblast v zahodni Ukrajini. Njeno upravno središče je mesto Ternopil.
Ternopilska oblast Тернопільська область | |||
|---|---|---|---|
| |||
.svg) | |||
| 49°33′21″N 25°35′33″E / 49.55583°N 25.59250°E | |||
| Država |  Ukrajina | ||
| Upravno središče | Ternopil | ||
| Upravljanje | |||
| • Vodja ODA | Volodimir Truš | ||
| • Oblastni svet | 64 sedežev | ||
| • Vodja sveta | Mihajlo Golovko | ||
| Površina | |||
| • Skupno | 13.823 km2 | ||
| Rang | 22. mesto | ||
| Prebivalstvo (2021)[1] | |||
| • Skupno | 1.030.562 | ||
| • Rang | 21. mesto | ||
| • Gostota | 75 preb./km2 | ||
| Časovni pas | UTC+2 (EET) | ||
| • Poletni | UTC+3 (EEST) | ||
| Poštne številke | 46000–49999 | ||
| Področna koda | +380-35 | ||
| Koda ISO 3166 | UA-61 | ||
Na zahodu meji z Ivano-frankivsko in Lvovsko, na severu z Rovensko, na vzhodu s Hmelnicko in na jugu s Črnoviško oblastjo. S 13 823 kvadratnimi kilometri površine je tretja najmanjša ukrajinska oblast, slovi pa po velikem številu jam, med katerimi je tudi najdaljša jama na svetu Optimistična, in gradov.[2]
Zgodovina uredi
Ozemlje današnje Ternopilske oblasti je bilo v času habsburške monarhije del Kraljevine Galicije in Lodomerije,[3] v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno pa del poljskega Tarnopolskega vojvodstva. Oblast je novembra 1939 ustanovila Sovjetska zveza, potem ko je po paktu Ribbentrop-Molotov anektirala vzhodno Poljsko.[4]
Upravne delitve uredi
Pred reformo julija 2020 se je oblast delila na 17 rajonov in eno mesto oblastnega pomena – Ternopil – podrejeno neposredno oblastni vladi.
Od oktobra 2020 oblast vsebuje tri rajone:
| Rajon | Upravno središče | Površina (km²) |
Prebivalstvo (2021)[1] |
Št. gromad |
|---|---|---|---|---|
| Kremenški rajon | Kremenec | 2635,7 | 141.675 | 8 |
| Ternopilski rajon | Ternopil | 6162,3 | 562.142 | 25 |
| Čortkivski rajon | Čortkiv | 5022 | 326.745 | 22 |
Prebivalstvo uredi
Ob ukrajinskem popisu prebivalstva leta 2001 se je 97,8 % prebivalcev Ternopilske oblasti opredelilo za Ukrajince; preostanek so predstavljali Rusi (1,2 %), Poljaki (0,3 %) in druge narodnosti (0,7 %).[5]
Ternopilska oblast je najbolj ukrajinsko govoreča oblast v državi: ob popisu je ukrajinščino kot svoj materni jezik navedlo več kot 98 odstotkov prebivalcev.[6]
Sklici uredi
- ↑ 1,0 1,1 Чисельність наявного населення України на 1 січня 2021 (PDF). Kijev: Državni urad za statistiko Ukrajine. 2021. str. 21–22.
- ↑ Пелехатий Я. Архітектура Тернопільщини // Ternopilski enciklopedični slovar, Ternopil: Vidavično-poligrafični kombinat «Zbruč», 2004, 1. knjiga, str. 51—55
Сеньківська Г. Я. Пам'яткоохоронна робота державних структур і громадських організацій на Тернопільщині (Друга половина XX століття) // Збірник наукових праць Харківського національного педагогічного університету імені Г. С. Сковороди. Серія: Історія та географія. — Вип. 31, 2008. — С.[mrtva povezava][mrtva povezava]
У нову книгу Володимира Мороза увійшли 33 замки Тернопілля // 20 хвилин Arhivirano 28. novembra 2021 na Wayback Machine. - ↑ Himka, John-Paul (2015). »The History behind the Regional Conflict in Ukraine«. Kritika: Explorations in Russian and Eurasian History. 16 (1): 129–136. doi:10.1353/kri.2015.0008.
- ↑ Указ ПРЕЗИДИУМА ВЕРХОВНОГО СОВЕТА УССР 27.11.1939 «Об образовании Львовськой, Дрогобычской, Волынской, Станиславской, Тарнопольской и Ровенской областей в составе УРСР» Arhivirano 26.11.2016, na Wayback Machine. (rusko)
- ↑ »Про кількість та склад населення Тернопільської області за підсумками Всеукраїнського перепису населення 2001 року«. 2001.ukrcensus.gov.ua. Pridobljeno 8. decembra 2023.
- ↑ »Розподіл населення за національністю та рідною мовою«. 2001.ukrcensus.gov.ua. Pridobljeno 8. decembra 2023.
Zunanje povezave uredi
Predstavnosti o temi Ternopilska oblast v Wikimedijini zbirki
