Svetlôbna energíja je energija elektromagnetnega sevanja, katerega zazna tudi človeško oko. V fotometriji je svetlobna energija, energija zajete svetlobe. Svetlobni energija ni isto kot sevalna energija, ki ustreza ciljem fizične količine. To je sevanje z valovno dolžino od 400 do 700 nm. V večini primerov jo »zajemamo« s pomočjo fotocelic, ki pretvarjajo svetlobno energijo v električno. Svetlobno energijo se čedalje več uporablja kot nadomestek energije pridobljene iz fosilnih goriv saj predstavlja ekološko zelo čist vir energije. Zaenkrat se uporablja predvsem za ogrevanje. Svojo učinkovitost pokaže predvsem v primerih, ko določene lokacije ni možno oskrbeti z nobenim drugim virom energije (planinske koče, vikendi) bodisi zaradi nedostopnosti, odmaknjenosti ali ekoloških razlogov.

Svetlobna energija

Zaradi svetlobne energije lahko poteka eden najpomembnejših bioloških procesov - fotosinteza, ki omogoča nastanek organske snovi, hrane za vse prehranjevalne ravni.

Oznaka uredi

Oznaka za svetlobno energijo je Qv.

Enota uredi

Enota SI svetlobne energije je lumen sekunda (lm s). To enoto včasih imenujemo tudi talbot.

V drugih sistemih enot je lahko svetlobna energija izražena v osnovnih enotah energije.

Viri uredi

  • Hłuszyk, Halina; Stankiewicz, Alina; in sod. (1998). Slovar ekologije. Ljubljana : DZS. COBISS 76480768. ISBN 86-341-2100-3.
Enote SI za merjenje svetlobe

[uredi]

količina oznaka enota SI okrajš. opombe
svetlobna energija   lumen-sekunda lm · s enoto včasih imenujemo talbot
svetlobni tok  ,  ,   lumen (= cd · sr) lm imenovan tudi svetlobna moč
svetilnost   kandela (= lm / sr) cd osnovna enota SI
svetlost   kandela na kvadratni meter cd / m2 staro ime zunaj sistema SI za enoto je nit
osvetljenost   luks (= lm / m2) lx za osvetljenost površine
svetlobni izkoristek  ,   lumen na vat lm / W razmerje med svetlobnim tokom in sevalnim tokom; znaša lahko do 683,002