Strelec A* [strélec á zvézdica] (Sagittarius A*, okrajšava Sgr A*) je svetel in zelo gost vir radijskega sevanja v središču krajevne Galaksije kot del večjega astronomskega pojava v tem območju (Strelec A) na razdalji 26.000 svetlobnih let. 16. oktobra 2002 je mednarodna skupina, ki jo je vodil Rainer Schödel z Inštituta za zunajzemeljsko fiziko Maxa Plancka, objavila opazovanja gibanja zvezde S2 v bližini Strelca A* za dobo desetih let. Iz opazovanj skupine je razvidno, da je Strelec A* zelo masivno gosto telo[6]. S podatki keplerske tirnice za S2 so določili maso Strelca A* 2,6± 0,2 milijona Sončevih mas, ki se nahaja v prostornini s polmerom ne večjim od 17 svetlobnih ur (120 a.e.). Kasnejša opazovanja [7] so dala vrednost za maso približno 3,7 milijone Sončevih mas znotraj krogle s polmerom ne večjim od 6,25 svetlobnih ur (45 a.e.). Sončeva masa je za primerjavo približno 2·1030 kg, Neptunova glavna polos pa je 30 a.e.

Strelec A*

Strelec A* (v sredini) in dva svetlobna odboja nedavne eksplozije (obkroženo)
Opazovalni podatki
Epoha J2000      Enakonočje J2000
Ozvezdje Strelca
Rektascenzija 17h 45m 40,0409s
Deklinacija −29° 0′ 28,118″[1]
Podrobnosti
Masa(4,31±0,38)×106[2]M

(4,1±0,6)×106[3]M

(4,02±0,16)×106[4] M
Astrometrija
Oddaljenost7860±140[4]
8178 ± 13(stat.) ± 22(sys.)[5] pc
Sklici na podatkovne baze
SIMBADpodatki
Središče krajevne Galaksije v Strelcu. Z rdečimi pikami so označene glavne zvezde ozvezdja.

Podatki opazovanj kažejo in potrjujejo domnevo da je Strelec A* supermasivna črna luknja.

Več skupin raziskovalcev, med njimi skupine na Narodnem radijskem astronomskem observatoriju (NRAO) in Astronomskem observatoriju Šanghaj, je poskusilo dobiti slike Strelca A* v radijskem spektru s pomočjo VLBI. Slike, ki so jih dobili, se ujemajo z radijskim sevanjem Strelca A* in so povezane z akrecijskim diskom in polarnimi curki supermasivne črne luknje.

Strelec A* je povezan s supermasivno črno luknjo in kar so raziskovalci videli, natančno ni črna luknja sama. Opazovana radijska in infrardeča energija izvira iz plina in prahu s temperaturo milijon stopinj, ki padata v črno luknjo. Črna luknja sama oddaja le Hawkingovo sevanje. V bližnji prihodnosti bodo astronomski interferometri omogočili neposredni pogled na dogodkovno obzorje.

Koordinati vira (J2000,0) sta: α 17h 45m 40,045s, δ −29,00775° (približno 10° proti zahodu od središča ozvezdja Strelec proti Škorpijonu.)

Sklici uredi

  1. Reid and Brunthaler 2004
  2. Gillessen et al. 2009
  3. Ghez, A. M.; in sod. (december 2008). »Measuring Distance and Properties of the Milky Way's Central Supermassive Black Hole with Stellar Orbits«. Astrophysical Journal. 689 (2): 1044–1062. arXiv:0808.2870. Bibcode:2008ApJ...689.1044G. doi:10.1086/592738.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  4. 4,0 4,1 Boehle, A.; Ghez, A. M.; Schödel, R.; Meyer, L.; Yelda, S.; Albers, S.; Martinez, G. D.; Becklin, E. E.; Do, T.; Lu, J. R.; Matthews, K.; Morris, M. R.; Sitarski, B.; Witzel, G (19. julij 2016). »An Improved Distance and Mass Estimate for Sgr A* from a Multistar Orbit Analysis«. The Astrophysical Journal. 830 (1): 17. arXiv:1607.05726. Bibcode:2016ApJ...830...17B. doi:10.3847/0004-637X/830/1/17.
  5. A geometric distance measurement to the Galactic Center black hole with 0.3% uncertainty arxiv.org
  6. Schödel idr., Zvezda v 15,2-letni tirnici okoli supermasivne črne luknje v središču naše Galaksije (A star in a 15.2-year orbit around the supermassive black hole at the centre of the Milky Way), Nature, 419, 694 - 696, (2002).446
  7. http://www.astro.ucla.edu/~jlu/gc/

Viri uredi