Stavrolit
Stavrolit je rdeče rjav do črn, večinoma neprozoren silikatni mineral iz skupine otočnih silikatov. S kobaltom bogat različek stavrolita je lusakit.
| Stavrolit | |
|---|---|
 Stavrolit s polotoka Kola (Ruska federacija); velikost: 25 × 22 × 10 mm | |
| Splošno | |
| Kategorija | VIII. razred – Silikati, podrazred: otočni silikati (nezosilikati) |
| Kemijska formula | Fe2Al9Si4O22(OH)2 (železov aluminijev silikat hidroksid) |
| Strunzova klasifikacija | 09.AF.30 |
| Klasifikacija DANA | 52.02.03.01 |
| Kristalna simetrija | Monoklinska prizmatična (2/m), prostorska skupina: C 2/m |
| Osnovna celica | a = 7,86 Å, b = 16,6 Å, c = 5,65 Å, β = 90,45°, Z = 2 |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 811,89 g/mol |
| Barva | Temno rdečkasto rjava do črnkasto rjava, rumenkasto rjava, redko tudi modra, v tankih rezinah bledo zlatorumena |
| Kristalni habit | Po navadi prizmatični kristali |
| Kristalni sistem | Monoklinski; psevdo ortorombski |
| Dvojčičenje | Običajno dvojčki s kotom 60°, manj običajno v obliki križa s kotom 90° |
| Razkolnost | Razločna na {010} |
| Lom | Podškoljkast |
| Žilavost | Krhek |
| Trdota | 7 – 7,5 |
| Sijaj | Podsteklast do smolast |
| Barva črte | Bela do siva |
| Prozornost | Prozoren do neprozoren |
| Specifična teža | Izmerjena: 3,74 – 3,83, izračunana: 3,686 |
| Gostota | 3,65 – 3,77 g/cm3, povprečna: 3,71 g/cm3 |
| Optične lastnosti | Dvoosen (+) |
| Lomni količnik | nα = 1,736 – 1,747, nβ = 1,740 – 1,754, nγ = 1,745 – 1,762 |
| Dvolomnost | δ = 0,009 – 0.015 |
| Pleohroizem | x: brezbarven, y: bledo rumen, z: zlatorumen |
| Kot 2V | Izmerjen: 88°, izračunan: 84° - 88° |
| Disperzija | Šibka, r > v |
| Ultravijolična fluorescenca | Ne |
| Diagnostične značilnosti | Barva, spremljajoči minerali, dvojčičenje in kristalni habit |
| Topnost | Netopen v kislinah |
| Najpogostejše nečistoče | Ti, Cr, Mn, Co, Zn, Li, H2O |
| Sklici | [1][2][3][4] |
| Glavne vrste | |
| Domača imena | Črni granatit, nordmarkit |
Njegovo ime je sestavljenu iz grških besed σταυρός [stavrós] – križ in λίθος [líthos] – kamen, ki opisujeta značilno obliko njegovih dvojčičkov.
Lastnosti uredi
Mineral kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu in ima precej zapleteno kemijsko sestavo - (Fe,Mg,Zn)2Al9(Si,Al)4O20(OH)4. Razmerja med železom, magnezijem in cinkom so zelo različna.
Posebna lastnost stavrolita je pogosto dvojčičenje v značilni obliki pravokotnega ali poševnega križa, kristali sami pa so prizmatični. Pogosto so večji od obkrožujočih mineralov in se zato imenjejo porfiroblasti. V tankih rezinah imajo podobno dvolomnost kot kremen.
Nahajališča uredi
Najpogosteje se pojavlja v metamorfnih kamninah kot so sljude in gnajsi, ki so nastali pri višjih temperaturah in tlakih.[5] Spremljajoči minerali so granat almandin, sljude in kianit, pa tudi albit, biotit in silmanit. Srednjetamepraturni stavrolit je indikator amfibolskih facijev.
Uporaba uredi
Stavrolit je eden od indeksnih mineralov za ocenjevanje temperature, globine in tlaka, pri katerih je potekal metamorfizem.
Nekoč se je uporabljal kot brusilno in polirno sredstvo, za izdelavo livarskih kalupov in polnilo,[6] danes pa nima velikega gospodarskaga pomena. Uporabljal se je tudi za izdelavo amuletov, za katere se je izkazalo, da so večinoma temno rjavo pobarvani ponaredki.[7]
Sklici uredi
- ↑ Handbook of Mineralogy [1]
- ↑ Mindat.org [2]
- ↑ Webmineral data [3]
- ↑ 4,0 4,1 Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.
- ↑ The Audubon Society Field Guide to North American Rocks and Minerals, Chesterman and Knopf.
- ↑ velebil.net [4]
- ↑ Klein, C., Mineralógia. Oikos-Lumon, Bratislava (2006), str. 658.