Stari Grad, Hvar

mesto na hrvaškem otoku Hvar

Stari grad (italijansko Cittavecchia) je mesto, letovišče in pristanišče na hrvaškem otoku Hvaru (in poleg Hvara druga občina s statusom mesta na njem, hrv. Grad Stari Grad) v Splitsko-dalmatinski županiji.[1]

Stari Grad, Hvar
Stari Grad
Stari Grad
Stari Grad, Hvar se nahaja v Hrvaška
Stari Grad, Hvar
Stari Grad, Hvar
Geografska lega na Hrvaškem
43°11′27.3592″N 16°35′39.1589″E / 43.190933111°N 16.594210806°E / 43.190933111; 16.594210806Koordinati: 43°11′27.3592″N 16°35′39.1589″E / 43.190933111°N 16.594210806°E / 43.190933111; 16.594210806
DržavaHrvaška Hrvaška
ŽupanijaSplitsko-dalmatinska županija Splitsko-dalmatinska županija
MestoStari Grad
Nadm. višina
3 m
Prebivalstvo
 (2001)
 • Skupno1.906
Poštna številka
21460 Stari Grad, Hvar
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).

Cesta, ki iz mesta Hvara vodi v notranjost otoka in po približno 20 km doseže Stari grad, mesto ob koncu dobro zavarovanega zaliva. Današnja naselbina je zgrajena na temeljih grškega Pharosa (Farosa), zato je najstarejše mesto na Hrvaškem, Aristotelov vrstnik. Istega leta, 384 pred našim štetjem, ko se je v Trakiji rodil ta znameniti grški filozof, so Grki z otoka Parosa v Egejskem morju utemeljili mesto na otoku Hvar, in ga poimenovali Faros. Na več krajih je še danes moč videti ostanke grške, rimske in zgodnjekrščanske arhitektura (deli obzidja, pristave, mozaiki starokrščanske krstilnice).

Planjava pri Starem gradu še danes izkazuje ostanke starogrške razdelitve polj, ki je tudi po 24 stoletjih praktično nedotaknjena in v enaki rabi. Planjava je od leta 2008 na UNESCO-vem seznamu kulturne dediščine.[2]

Med spomeniki poznejših obdobij je najpomembnejši Tvrdalj, počitniška hiša pesnika Petra Hektorovića, avtorja slovečega renesančnega dela Ribanje i ribarsko prigovaranje, ki so jo okoli leta 1520 zgradili kot utrjeno stavbo. Danes je v njej zanimiva etnološka zbirka. Zanimiva je tudi renesančna cerkvica sv. Roka iz 16. stol. in baročna župnijska cerkev iz 17. stol. ter dominikanski samostan iz 15. stoletja. Ko so Turki prišli na otok, so samostan požgali, kasneje pa je bil obnovljen. Danes je v samostanu stara knjižnica, arhiv, lapidarij ter zbirka slik, numizmatike in fosilov. V mestu je tudi več baročnih palač iz 17. in 18. stoletja.

Stari Grad je vsakodnevno povezan z redno trajektno linijo s Splitom.

Demografija uredi

Pregled števila prebivalcev po letih[3]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
2843 3217 3363 3386 3120 2469 2468 1941 1446 1531 1460 1607 1676 1836 1906

Sklici uredi

  1. Zann, Lenore (30. januar 2015). »Croatia: Journey to my ancestral home«. The Chronicle-Herald (v angleščini). Halifax, Nova Scotia, Canada. Pridobljeno 1. februarja 2015.
  2. »Stari Grad Plain«. UNESCO. Pridobljeno 5. marca 2018.
  3. - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.

Glej tudi uredi