Sramotilni steber na trgu Brolo
Sramotilni steber, ki je nekoč stal na trgu Brolo v Kopru, je grajen iz istrskega apnenca, visok približno 4,23m, s premerom na dnu 0,55m, na vrhu pa 0,5m.[1]
Gre za najstarejši ali vsaj drugi najstarejši ohranjen sramotilni steber na slovenskem. V Koprskem mestnem statutu iz leta 1423, je bil označen z besedo berlina oz. berlinam, omenjen v I., II. in IV. knjigi, prvič pa je bil vrisan na načrtu Giacoma Fina iz leta 1619.[2] Sramotilni steber je dal postaviti tedanji podesta' Francesco Nani, konec 15. stoletja (v nekaterih virih omenjena letnica 1487). Na stebru naj bi se nekoč opazili obrisi beneškega leva ter dveh ščitov, eden od teh naj bi predstavljal grb mesta. Danes je na stebru mogoče opaziti le blag obris ščita, vendar ni jasno razbrati ali gre za grb ali kakšno drugo podobo. Trg Brolo je imel v tedanjem času funkcijo preskrbovalnega koprskega trga, kar sklepamo iz načrta Giacoma Fina iz leta 1619, saj na njem jasno vidimo, da na omenjen trg vodijo ulice iz vseh mestnih četrti, predvsem iz tistih kjer so prebivali t.i. paolani (mestni kmetje) in ribiči. Bil je torej idealna lokacija za sramotilni steber, ki je vrisan na sredino trga, med cisterno in cerkvijo Santo Dionigio. Steber je bil postavljen na stopničastem podstavku, ki je imel štiri stopnice.[3]
Na tem mestu je potrebno omeniti tudi kip Pravičnosti, ki je pomemben, saj je bil od začetka 17. stoletja do odstranitve stebra in kipa, v začetku 19. stoletja, na vrhu sramotilnega stebra. Gre za kip Pravičnosti oz. Iustitie. Kip ženske, ki je imela v desni roki meč, v levi roki pa tehtnico (atributa sta danes izgubljena), je bil prav tako izklesan iz istrskega belega apnenca, visok 167cm, skupaj s kapitelom 218cm. Je delo furlanskega kiparja Pietra Lombarda s konca 15. stoletja oz. začetka 16. stoletja[4] . Izvorno naj bi kip krasil pročelje Pretorske palače, kar je razvidno iz sledov sidranja na glavi in hrbtu kipa. Varovala naj bi odločitve beneškega podestata – kapitanov in članov Velikega Sveta, kasneje pa na sramotilnem stebru služila kot »opomnik« kaznjencem, da se nad njimi izvršuje pravica.[5]
Po pričevanju virov, steber nakazuje na to, da je bil Koper sedež kazenskega sodišča, saj so na stebru izvajali tako telesne kazni, kot tudi smrtne obsodbe in zasmehovali storilce lažjih kaznivih dejanj.[6]
Iz Statuta mesta Koper izhajajo štirje primeri, za katere je bilo predvideno izpostavljanje ob sramotilnem stebru: v prvi knjigi je omenjeno bogokletje in preklinjanje Marije ter svetnikov, za kar je bila zagrožena denarna kazen 5 liber. Če znesek ni bil poravnan v osmih dneh, je moral kršitelj preživeti pol dneva ob sramotilnem stebru. V drugi knjigi je omenjena kazen 50 liber, oziroma ena nedelja ob sramotilnem stebru, v primeru odstranitve javne objave, ki jo je postavil notar na oglasno desko v katedrali. [7]
Na trgu Brolo danes žal ni več sledi sramotilnega stebra. Tako steber kot kip, sta bila s trga odstranjena nekaj let po padcu Benetk, leta 1807 (nekateri pravijo, da sta bila s trga odstranjena istega leta, tj. leta 1797).[3]
Sramotilni steber, oziroma večji del le-tega je hranjen v Lapidariju Pokrajinskega muzeja Koper. Prav tako je v Pokrajinskem muzeju hranjen tudi kip Pravičnosti, vendar v pokritem delu.
Sklici uredi
- ↑ Cherini A., La colonna della giustizia o colonna infame, 2000
- ↑ Markovič G., Sramotilne kazni na slovenskem v Etnolog 21, 2011
- ↑ 3,0 3,1 Pianta di Capod'istria. Koper. 2009. ISBN 978-961-92235-2-9.
- ↑ Dokumentacija Pokrajinskega muzeja Koper
- ↑ Gardina L. in E., Iustitia v Konservator-restavrator, 2014
- ↑ Žitko S.: La pianta di Giacomo Fino (1619) nel contesto del ruolo politico–amministrativo e socio–economico di Capodistria nel XVII secolo, v: Acta Histriae 27-2019-4
- ↑ Margetić, Lujo (1993). Statut koprskega komuna iz leta 1423 z dodatki do leta 1668 = Statuto del comune di Capodistria del 1423 con le aggiunte fino al 1668. ISBN 961-90012-0-6.