Slovenska nacionalna stranka

Slovenska nacionalna stranka (kratica SNS) je slovenska desna zunajparlamentarna politična stranka, katere predsednik je Zmago Jelinčič Plemeniti. Je članica AEMN - Alliance of European National Movements in Zavezništva za mir in svobodo.[1] Stranka je znana po svojih kontroverznih stališčih - nasprotuje Cerkvi, EU-ju, Natu in Islamu. Prednost daje domovini, socialni varnosti, izobraževanju in zdravstvu, mnogi pa ji očitajo preveč nacionalistična stališča, zato se je stranka že zapletla v spore glede države, spolov, etničnosti in ras.[2] Velja za drugo stranko v zgodovini Slovenije, ki ji je uspel povratek v državni zbor, in sicer leta 2018 (prvi je to uspelo Novi Sloveniji). Na državnozborskih volitvah leta 2022 je stranka znova izpadla iz parlamenta.[3][4]

Slovenska nacionalna stranka
VodjaZmago Jelinčič Plemeniti
Ustanovljena17. marec 1991
SedežBleiweisova 13, Ljubljana
Ideologijaslovenski nacionalizem,
populizem,
evroskepticizem,
ultranacionalizem
Politična pozicijadesno krilo do skrajna desnica
Evropska pripadnostAEMN
Barvarumena
Državni zbor
0 / 90
Evropski parlament
0 / 8
Župani
0 / 212
Svetniki
3 / 2.750
Spletno mesto
http://www.sns.si

Zgodovina uredi

Stranko je 17. marca 1991 ustanovil Zmago Jelinčič Plemeniti, ki je od takrat dalje tudi njen predsednik. Izhodišče ima v gibanju TIGR, protifašistični organizaciji, katere je bil eden od organizatorjev tudi Zmagov stric, Zorko Jelinčič.

Leto in pol kasneje je SNS na volitvah leta 1992 dobil največ glasov do sedaj, 119.091 (deset odstotkov), kar je pomenilo 12 sedežev v državnem zboru. Kljub temu je Jelinčič ne dolgo za tem, domnevno zaradi različnih pogledov na narodnoosvobodilni boj, sedem poslancev izključil iz stranke.[5][6]

Volitve leta 1996 so prinesle precej slabši volilni rezultat, z nekaj več kot tremi odstotki glasov so si priborili le 4 parlamentarne sedeže.

Isto število sedežev je s 4,3 odstotka glasov stranka dobila tudi na naslednjih volitvah leta 2000, vendar tudi takrat ni minilo brez zapletov. Ko se je glasovalo o podpori Bajukovi vladi, je odločilni glas za potrditev vlade dala SNS-ova poslanka Polonca Dobrajc, zatem pa zapustila stranko in postala članica SDS-a.[5]

Potem, ko je na volitvah leta 2004 stranka dobila 6 sedežev, so proti koncu mandata - 6. januarja 2008 iz poslanske skupine SNS iz protesta nad domnevnim sodelovanjem Zmaga Jelinčiča z vlado izstopili Sašo Peče, Barbara Žgajner Tavš, Boštjan Zagorac in Bogdan Barovič (ta se je naslednji dan vrnil v poslansko skupino[7]) in ustanovili samostojno poslansko skupino Lipa.[8]

Rezultat naslednjih volitev je bil slabši kot tisti na volitvah leta 2004 – s 5,4 odstotka glasov jim je pripadlo pet poslanskih sedežev. Poleg Zmaga Jelinčiča, Bogdana Baroviča in Srečka Prijatelja, ki so stranko in njene volivce zastopali že v prejšnjem mandatu, sta v državnozborske klopi prišla še Silven Majhenič in Miran Györek.

Na predčasnih volitvah 2011 stranka z 1,80 odstotka glasov ni dosegla parlamentarnega praga in je izpadla iz parlamenta.[9] V parlament se ji ni uspelo uvrstiti niti na naslednjih predčasnih volitvah (2014), na katerih je prejela 2,2 odstotka glasov.[10]

Na Državnozborskih volitvah 2018 se je stranka po sedmih letih znova vrnila v Državni zbor, tokrat s štirimi poslanci, med njimi je tudi predsednik stranke, Zmago Jelinčič Plemeniti. 20. decembra 2019 iz stranke in poslanske skupine izstopila Lidija Ivanuša, ki je kot razlog prestopa v SDS navedla nestrinjanje s stranko SNS.[11]

Poslanska skupina SNS (2008-2011) uredi

Poslanska skupina SNS (2018-2022) uredi

Poslanka v 8. sklicu Državnega zbora je bila tudi Lidija Ivanuša, ki je 20. decembra 2019, zaradi nestrinjanja s stranko, prestopila v poslansko skupino in stranko SDS.

Nazori uredi

Ideologija uredi

SNS načeloma ne pristaja na opredeljevanje stanke na levo-desnem političnem spektru. Jelinčič se je v intervjuju z Mladino leta 2000 opredelil kot levičar. SNS je bila v različnih virih opisana tako kot leva,[12] kot desna[13][14][15] in kot skrajno desna[16][17] stranka.

Gospodarstvo uredi

SNS nasprotuje varčevalnim politikam.[18] SNS nasprotuje privatizaciji državnih podjetji.[19]

Davčna politika uredi

SNS podpira znižanje stopnje DDV. SNS podpira znižanje obremenitev stroškov dela. SNS podpira davčne olajšave za investicije v Sloveniji.[18] SNS podpira uvedbo davka na premoženje.[20] SNS podpira višanje minimalne plače.[21]

Družba uredi

SNS že vsaj od leta 2003 zagovarja popolno legalizacijo prostitucije.[22][23] SNS se zavzema za popolno legalizacijo kanabisa v rekreativne namene.[24] Zagovarja prepoved genetsko spremenjenih poljščin.[18] SNS zagovarja svobodno odločanje žensk o splavu; omejitve stopnje nosečnosti, po kateri splav ni več dovoljen oz. izvedljiv, naj po mnenju SNS določi stroka.[25] Stranka izraža antiklerikalna in odločno sekularistična stališča in je kritična do Katoliške cerkve na Slovenskem;[26][27][28] SNS zagovarja obdavčitev vsega cerkvenega premoženja.[29] SNS nasprotuje pravicam istospolno usmerjenih oseb.[30]

Zdravstvo uredi

SNS zagovarja centraliziran sistem javnega naročanja v okviru Ministrstva za zdravstvo. SNS zagovarja reformo plačila zdravstvenih delavcev, kjer bi se plačilo določalo glede na delovno obremenjenost in ne stopnjo izobrazbe. SNS zagovarja prepoved opravljanja vloge direktorja zdravstveni ustanov ljudem z medicinsko izobrazbo.[18]

Pravosodje uredi

SNS zagovarja ukinitev Nacionalnega preiskovalnega urada[31] in Komisije za preprečevanje korupcije.[18] SNS zagovarja ukinitev doživljenjskih mandatov sodnikov v prid 8-letnega mandata.[32]

Zunanje zadeve uredi

SNS nasprotuje članstvu Slovenije v zvezi NATO in Evropski uniji, podpira pa idejo o Evropi narodov.[33][34][35]

Organi stranke: uredi

 
Predsednik stranke Zmago Jelinčič

Kritike in kontroverze uredi

Jelinčič je leta 2012 prejel 25.000€ od podjetja, ki naj bi bilo vpleteno v pranje denarja, s katerim najd bi azerbajdžanska oblast podkupovala evropske politike. Jelinčič ni pojasnil razloga za prejem nakazila, zato se je pojavil sum, da je prejel podkupnino v zameno za ravnanje v prid Azerbajdžana v času, ko je Jelinčič delal kot opazovalec volitev v tej državi (v letih 2005, 2010, in 2013; nikoli ni poročal nepravilnosti[37]). Svet Evrope je zato Jelinčiča doživljensko izključil iz članstva.[38] Jelinčič je kasneje navedel, da je denar zaslužil s prevajanjem knjige, a tega ni mogel dokazati.[37] Zaradi finančnega prejemka se je Jelinčič znašel pod preiskavo Nacionalnega preiskovalnega urada. Jelinčič je bil v obdobju preiskave posnet med gostilniškim pogovorom z - med drugim - Igorjem Bavčarjem in Dimitrijem Ruplom, v katrem je Jelinčič sogovorcem govoril, da je potrebno NPU očistiti ("spucat") določenih kriminalistov. Jelinčič je bil v času pogovora poslanec.[39]

Glej tudi: uredi

Sklici uredi

  1. »APF – SNS – Slovenska nacionalna stranka« (v ameriški angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. januarja 2021. Pridobljeno 9. januarja 2021.
  2. »SNS z "zoprnimi kandidati"«. RTV SLO. 1. maj 2009. Pridobljeno 31. marca 2019.
  3. volitve.dvk-rs.si https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati. Pridobljeno 25. aprila 2022. {{navedi splet}}: Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  4. »Novi poslanci: Volilna aritmetika je nekatere z največ glasovi pustila brez mandata«. RTVSLO.si. Pridobljeno 25. aprila 2022.
  5. 5,0 5,1 »Vzponi in padci SNS«. 24ur.com. 7. januar 2008. Pridobljeno 21. marca 2017.
  6. »V SNS praznujejo 15. obletnico ustanovitve«. Dnevnik. 17. marec 2006. Pridobljeno 21. marca 2017.
  7. »Barovič: Prepričala sta me sinova«. 24ur.com. 7. januar 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. januarja 2008. Pridobljeno 18. septembra 2017.
  8. »Barovič, Zagorac in Žgajner Tavševa s Pečetom iz SNS«. SiOL.net. 6. januar 2008.
  9. »Državni zbor RS - Leto 2011 (predčasne volitve)«. Državna volilna komisija. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. januarja 2013. Pridobljeno 9. januarja 2013.
  10. »Predčasne volitve v Državni zbor 2014«. Državna volilna komisija. Pridobljeno 21. marca 2017.
  11. www.rtvslo.si https://www.rtvslo.si/slovenija/jelincic-o-odhodu-poslanke-v-sds-vezni-clen-je-bil-marijan-pojbic/509772. Pridobljeno 20. decembra 2019. {{navedi splet}}: Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  12. Rizman, Rudolf M. (1999), »Radical Right Politics in Slovenia«, The Radical Right in Central and Eastern Europe Since 1989, Penn State Press, str. 152–155, ISBN 0271043792, pridobljeno 3. junija 2018
  13. »Slovénie - législative - Élections 2004«. perspective.usherbrooke.ca. Pridobljeno 28. junija 2020.
  14. »International - Page 1 | Vie publique.fr«. www.vie-publique.fr. Pridobljeno 28. junija 2020.
  15. Monroe, Alexei. CAMION BLANC: LAIBACH The interrogation Machine (v francoščini). CAMION BLANC. ISBN 978-2-35779-518-1.
  16. Hloušek, Vít; Kopeček, Lubomír (2010), Origin, Ideology and Transformation of Political Parties: East-Central and Western Europe Compared, Ashgate Publishing, str. 199, ISBN 9780754678403, pridobljeno 14. novembra 2011
  17. Deloy, Corinne (2011), »The Rightwing Opposition Forces forecast to win in the Slovenian General Elections on 4th December next« (PDF), European Elections monitor, Fondation Robert Schuman: 2, arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 24. maja 2012, pridobljeno 14. novembra 2011
  18. 18,0 18,1 18,2 18,3 18,4 »SNS Slovenska nacionalna stranka«.
  19. "Finance". Aktualizirana Programska Izhodišča Slovenske Nacionalne Stranke Pred Volitvami V Državni Zbor Republike Slovenije 2014 (in Slovenian). p. 2. Retrieved 3 July 2014.
  20. "Finance". Aktualizirana Programska Izhodišča Slovenske Nacionalne Stranke Pred Volitvami V Državni Zbor Republike Slovenije 2014 (in Slovenian). p. 2. Retrieved 3 July 2014.
  21. "Social". Aktualizirana Programska Izhodišča Slovenske Nacionalne Stranke Pred Volitvami V Državni Zbor Republike Slovenije 2014 (in Slovenian). p. 4. Retrieved 3 July 2014.
  22. »Poslanci za dekriminalizacijo prostitucije«. www.24ur.com. Pridobljeno 28. junija 2020.
  23. »Jelinčič: Prostitucija v veliki meri rešuje tudi socialne stiske strank«. RTVSLO.si. Pridobljeno 28. junija 2020.
  24. SNS, Izdala. »Za legalizacijo konoplje – SNS – Slovenska nacionalna stranka« (v ameriški angleščini). Pridobljeno 28. junija 2020.
  25. Delo.si, Ni Č (8. julij 2014). »Ali je v primeru splava kršena ustavna pravica?«. www.delo.si. Pridobljeno 28. junija 2020.
  26. Mudde, Cas (2005). Racist Extremism in Central and Eastern Europe. Psychology Press. p. 227. Retrieved 2 June 2014.
  27. SNS, Izdala. »Kar je prodano, je v jamo zakopano… razen v Sloveniji – SNS – Slovenska nacionalna stranka« (v ameriški angleščini). Pridobljeno 28. junija 2020.
  28. »Zmago Jelinčič Plemeniti«. www.facebook.com. Pridobljeno 28. junija 2020.
  29. Kos, Suzana (23. oktober 2018). »FOTO:Obdavčitev cerkvenih nepremičnin je predvsem politično vprašanje«. www.delo.si. Pridobljeno 28. junija 2020.
  30. Roškarič, Tomi (2 January 2005). "Istospolne »poroke« v luči novega parlamenta" ("Same-sex "marriage" in light of the new parliament") (in Slovenian). Družina. Retrieved 2 June 2014.
  31. »Kriminalisti o predlogu, naj se ukine NPU: To je nepremišljeno in destruktivno«. www.24ur.com. Pridobljeno 28. junija 2020.
  32. "Pravosodje". Aktualizirana Programska Izhodišča Slovenske Nacionalne Stranke Pred Volitvami V Državni Zbor Republike Slovenije 2014 (in Slovenian). p. 13. Retrieved 3 July 2014.
  33. Krupnick, Charles (2003). Almost NATO: Partners and Players in Central and Eastern European Security. Rowman & Littlefield. p. 98. Retrieved 2 June 2014.
  34. Aarebrot, Berglund, Sten; Ekman, Joakim; Frank H. (2004). The Handbook of Political Change in Eastern Europe. Edward Elgar. p. 342. Retrieved 2 June 2014.
  35. »11. kongres stranke – SNS – Slovenska nacionalna stranka« (v ameriški angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. januarja 2021. Pridobljeno 9. januarja 2021.
  36. »Tudi pri SNS brez presenečenj«. Slovenske novice. Pridobljeno 17. marca 2024.
  37. 37,0 37,1 »Jelinčič obtožbe zanika, spornih 25.000 evrov naj bi zaslužil s prevodom knjige«. www.24ur.com. Pridobljeno 28. junija 2020.
  38. »Jelinčič kaznovan zaradi azerbajdžanskega denarja«. Dnevnik. Pridobljeno 28. junija 2020.
  39. »Jelinčič Bavčarju: Treba je 'spucat' NPU #video«. Necenzurirano.si. Pridobljeno 29. junija 2020.

Zunanje povezave uredi