Wikipedija

Slovenska ljudska stranka

Za druge pomene glej Slovenska ljudska stranka (razločitev).

Slovenska ljudska stranka (SLS) je slovenska politična stranka, ki je bila uradno ustanovljena 12. maja 1988. 27. junija 1992 se je preimenovala iz dotedanje Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke. Leta 2000 se je na kongresu v Ljubljani združila s Slovenskimi krščanskimi demokrati v SLS+SKD in s tem postala pravna naslednica istoimenske zgodovinske politične stranke. Decembra 2001 se je stranka spet preimenovala v SLS (Slovenska ljudska stranka).

Slovenska ljudska stranka
VodjaMarko Balažic
Ustanovljena12. maj 1988
SedežLjubljana, Slovenija
IdeologijaKonservatizem
Krščanska demokracija
Evropska pripadnostEvropska ljudska stranka
Evropska parlamentarna skupinaEPP Group
Barvazelena, modra
Državni zbor
0 / 90
Evropski parlament
1 / 8
Župani
13 / 212
Svetniki
168 / 2.750
Spletno mesto
www.sls.si

Na volitvah poslancev v Evropski parlament 2014 je bil 25. maja 2014 kot prvi iz vrst SLS za poslanca Evropskega parlamenta na skupni listi NSi in SLS izvoljen tedanji predsednik stranke in poslanec v Državnem zboru RS Franc Bogovič[1][2]. Na predčasnih državnozborskih volitvah julija 2014 je Slovenska ljudska stranka za las zgrešila parlamentarni prag,[3] kljub temu pa je na lokalnih volitvah 2014 med slovenskimi političnimi strankami zmagala po številu županov slovenskih občin[4]. V parlament se ji ni uspelo vrniti niti na volitvah 2018, čemur je sledil odstop takratnega predsednika stranke Marka Zidanška.[5] Stranko je ponovno prevzel Marjan Podobnik. Na volitvah poslancev v Evropski parlament 2019 je bil za poslanca Evropskega parlamenta ponovno izvoljen Franc Bogovič, tokrat na skupni listi SDS in SLS. Pred državnozborskimi volitvami leta 2022 je stranka inicirala nastanek gibanja Povežimo Slovenijo, ki so ga sestavljale stranke Konkretno, Zeleni Slovenije, Nova ljudska stranka in Nova socialdemokracija. Gibanje na volitvah ni bilo uspešno.

Julija 2022 je na kongresu stranko prevzel Marko Balažic.[6]

Rezultati volitev uredi

Državnozborske volitve uredi

Od leta 1992 do leta 2014 je imela poslance v Državnem zboru Republike Slovenije:

Volitve Št. glasov % +/– Sedeži +/– Mesto Vlada
1992 103.300 8,69  
10 / 90
   5. Opozicija
1996 207.186 19,38   10,69
19 / 90
   9 2. Koalicija
2000 106.292 9,54   9,84
9 / 90
   10 4.a Koalicija
2004 66.032 6,82   2,72
6 / 90
   3 5. Koalicija
2008 54.328 5,23   1,79
5 / 90
   1 6.b Opozicija
2011 75.311 6,83   1,60
6 / 90
   1 6. Koalicija
(2012-2013)

Opozicija
(2013-2014)

2014 34.548 3,95   2,88
0 / 90
   6 8. –
2018 23.329 2,62   1,33
0 / 90
   0 10. –
2022 40.612 3,41   0,79
0 / 90
   0 7.c –

^a Stranka se je na volitve podala na skupni listi SLS+SKD. ^b Stranka se je na volitve podala na skupni listi SLS+SMS. ^c Stranka se je na volitve podala na skupni listi Povežimo Slovenijo.

Volitve v Državni zbor RS 1992 uredi

Glavni članek: Državnozborske volitve v Sloveniji 1992.

Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 6. decembra 1992, je stranka osvojila 10 poslanskih mest. Poslanci so postali: Metka Karner-Lukač, Mihaela Logar, Zoran Madon, Alojz Metelko, Janez Podobnik, Marjan Podobnik, Franc Potočnik, Žarko Pregelj, Ludvik Toplak in Franc Zagožen.

Štefan Matuš je 15. februarja 1993 pristopil k poslanski skupini SLS, pred tem je bil nepovezani poslanec, še prej pa član SNS. Prav tako je k SLS pristopila Irena Oman in sicer 7. marca 1995.

Po odstopu Ludvika Toplaka, ki je bil imenovan za rektorja Univerze v Mariboru je njegovo mesto 25. februarja 1994 zasedel Janez Vindiš, ki pa je 9. septembra 1996 prestopil k SKD.

Volitve v Državni zbor RS 1996 uredi

Glavni članek: Državnozborske volitve v Sloveniji 1996.

Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 10. novembra 1996, je stranka osvojila 19 poslanskih mest. Poslanci so postali: Josip Bajc, Stanislav Brenčič, Andrej Fabjan, Leon Gostiša, Peter Hrastelj, Franc Kangler, Štefan Klinc, Janez Kramberger, Jože Možgan, Darinka Mravljak, Janez Per, Janez Podobnik, Franc Potočnik, Jakob Presečnik, Franc Rokavec, Branko Tomažič, Vili Trofenik, Alojz Vesenjak in Franc Zagožen.

Vodja poslanske skupine je bil Franc Zagožen.

Volitve v Državni zbor RS 2000 uredi

Glavni članek: Državnozborske volitve v Sloveniji 2000.

Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 15. oktobra 2000, je stranka (takrat SLS+SKD) osvojila 9 poslanskih mest. Poslanci so postali: Ivan Božič, Stanislav Brenčič, Andrej Fabjan, Franc Kangler, Janez Kramberger, Jurij Malovrh, Janez Podobnik, Franc Rokavec in Vili Trofenik.

Vodja poslanske skupine je bil Janez Podobnik.

Volitve v Državni zbor RS 2004 uredi

Glavni članek: Državnozborske volitve v Sloveniji 2004.

Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 3 oktobra 2004, je stranka osvojila 7 poslanskih mest. Poslanci so postali: Josip Bajc, Stanislav Brenčič, Kristijan Janc, Franc Kangler, Janez Kramberger, Jakob Presečnik in Mihael Prevc.

Andrej Fabjan je julija 2008 nadomestil umrlega Kristijana Janca.

Volitve v Državni zbor RS 2008 uredi

Glavni članek: Državnozborske volitve v Sloveniji 2008.

Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 21. septembra 2008, je stranka osvojila 5 poslanskih mest. Poslanci so postali: Franc Bogovič, Gvido Kres, Jakob Presečnik, Janez Ribič in Radovan Žerjav.

Franc Pukšič je po izstopu iz SDS pristopil k poslanski skupini SLS.

Volitve v Državni zbor RS 2011 uredi

Glavni članek: Državnozborske volitve v Sloveniji 2011.

Na predčasnih državnozborskih volitvah, ki so potekale 4. decembra 2011, je stranka osvojila 6 poslanskih mest. Poslanci so postali: Mihael Prevc, Jakob Presečnik, Franc Bogovič, Janez Ribič, Franc Pukšič in Radovan Žerjav.

Jasmina Opec je na poslanskem mestu nadomestila Radovana Žerjava, ki je postal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Volitve v Državni zbor RS 2014 uredi

Glavni članek: Državnozborske volitve v Sloveniji 2014.

Na predčasnih državnozborskih volitvah, ki so potekale 13. julija 2014, je SLS za las zgrešila parlamentarni prag in izpadla iz parlamenta.[7]

Volitve v Državni zbor RS 2018 uredi

Glavni članek: Državnozborske volitve v Sloveniji 2018.

Na predčasnih državnozborskih volitvah, ki so potekale 3. junija 2018 je stranka znova ostala pred parlamentarnim pragom. Slab rezultat je botroval odstopu Marka Zidanška z mesta predsednika stranke.

Volitve v Državni zbor RS 2022 uredi

Glavni članek: Državnozborske volitve v Sloveniji 2022.

Na državnozborskih volitvah, ki so potekale 24. aprila 2022 je stranka nastopila skupaj s štirimi strankami v koaliciji Povežimo Slovenijo. Ta se s 3,41 % glasov ni uvrstila v parlament, posledično je takratni predsednik stranke Marjan Podobnik napovedal, da se na kongresu meseca julija ne bo potegoval za še en mandat.[8] Novi predsednik je postal Marko Balažic, podpredsedniki pa Kaja Galič, Marko Cigler, Mihaela Rožej.[9]

Evropske volitve uredi

Mandatno obdobje
2004–2009 2009–2014 2014–2019 2019–2024
Franc Bogovič

Volitve v Evropski parlament 2004 uredi

Na prvih evropskih volitvah v Sloveniji je Slovenska ljudska stranka dobila 8,41 % glasov, s čimer se ni uvrstila v Evropski parlament.[10]

Volitve v Evropski parlament 2009 uredi

Glavni članek: Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2009.

Stranka je na volitvah dobila 3,58 % glasov in ni osvojila nobenega mandata v Evropskem parlamentu.[11]

  1. Ivan Žagar
  2. Marta Ciraj
  3. Marjan Senjur
  4. Nada Skuk
  5. Ciril Smrkolj
  6. Marija Ribič
  7. Janez Podobnik

Volitve v Evropski parlament 2014 uredi

Glavni članek: Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014.

Na volitve se je SLS podala na skupni listi z Novo Slovenijo. Skupna lista je prejela 16,60 % glasov in si zagotovila 2 poslanska mandata, iz kvote SLS je bil v Evropski parlament izvoljen Franc Bogovič.[12]

  1. Lojze Peterle
  2. Aleš Hojs
  3. Monika Kirbiš Rojs
  4. Anton Bebler
  5. Vida Čadonič Špelič
  6. Jakob Presečnik
  7. Ljudmila Novak
  8. Franc Bogovič

Volitve v Evropski parlament 2019 uredi

Glavni članek: Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019.

Stranka je na volitvah nastopila skupaj s Slovensko demokratsko stranko. Skupna lista strank je s 26,44 % osvojila prvo mesto in dobila tri mandate v Evropskem parlamentu, iz kvote SLS je bil to Franc Bogovič.[13][14]

  1. Milan Zver
  2. Romana Tomc
  3. Patricija Šulin
  4. Franc Bogovič
  5. Franc Kangler
  6. Alenka Forte
  7. Davorin Kopše
  8. Alja Domjan

Volitve v Evropski parlament 2024 uredi

Glavni članek: Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024.

13. novembra 2023 je stranka SLS za nosilca svoje liste potrdila političnega komentatorja in profesorja fizike, Petra Gregorčiča, nekdaj tudi predsednika programskega sveta RTV Slovenija. Slogan se glasi Močna EU za vse.[15]

Glavni odbor stranke je 4. aprila potrdil končno kandidatno listo in jo javnosti uradno predstavil 5. aprila. Predsednik stranke Marko Balažic je zasedel zadnje mesto, evroposlanec Franc Bogovič pa tretje mesto na listi.[16]

  1. Peter Gregorčič
  2. Sara Ahlin Doljak
  3. Franc Bogovič
  4. Mija Aleš
  5. Franc Pukšič
  6. Nina Strah
  7. Aljaž Barlič
  8. Kaja Galič
  9. Marko Balažic.

Organi stranke uredi

  • Predsednik: Marko Balažic
  • Podpredsedniki: Kaja Galič, Marko Cigler, Mihaela Rožej
  • Mednarodni tajnik: /
  • Vodja poslanske skupine: /

Predsedniki stranke uredi

Viri in opombe uredi

  1. ↑ »Državna volilna komisija RS«. www.volitve.gov.si/. Pridobljeno 6. januarja 2015.
  2. ↑ »Evropski parlament«. www.europarl.europa.eu. Pridobljeno 6. januarja 2015.
  3. ↑ »Državna volilna komisija RS«. volitve.gov.si. Pridobljeno 6. januarja 2015.
  4. ↑ »Državna volilna komisija RS«. volitve.gov.si. Pridobljeno 6. januarja 2015.
  5. ↑ »Tonin ponudil odstop, Zidanšek odstopil #video #foto«. siol.net. Pridobljeno 30. junija 2022.
  6. ↑ »Marko Balažic novi predsednik stranke SLS«. www.delo.si. Pridobljeno 29. septembra 2022.
  7. ↑ »SLS dokončno ostala pred vrati parlamenta, Cerar slavil tudi med Slovenci po svetu«. 24ur.com]]. 21. julij 2014. Pridobljeno 28. julija 2014.
  8. ↑ »Podobnik se bo razočaran nad volilnim izidom umaknil s čela SLS-a«. RTVSLO.si. Pridobljeno 2. julija 2022.
  9. ↑ »Marko Balažic novi predsednik stranke SLS«. DELO.si. Pridobljeno 2. julija 2022.
  10. ↑ »Uradni izidi volitev v Evropski parlament 13. junija 2004«. dvk-rs.si. Pridobljeno 6. aprila 2024.
  11. ↑ »Volitve v Evropski parlament 2009«. dvk-rs.si. Pridobljeno 6. aprila 2024.
  12. ↑ »Volitve v Evropski parlament 2014«. www.volitve.gov.si. Pridobljeno 28. maja 2019.
  13. ↑ »Izidi glasovanja za celotno Slovenijo«. dvk-rs.si. Pridobljeno 8. februarja 2024.
  14. ↑ »Kdo so Slovenci, ki odhajajo v Evropski parlament?«. DELO.si. Pridobljeno 8. februarja 2024.
  15. ↑ »Nosilec liste SLS-a na evropskih volitvah bo Peter Gregorčič, geslo pa Močna Evropska unija za vse«. RTVSLO.si. Pridobljeno 14. novembra 2023.
  16. ↑ »Nosilec liste SLS-a bo Peter Gregorčič, za vnovičen mandat se bo potegoval tudi Franc Bogovič«. RTVSLO.si. Pridobljeno 14. novembra 2023.
  17. ↑ http://www.delo.si/novice/volitve/kratka-zgodovina-sls-desus-in-nsi.html
  18. ↑ http://www.rtvslo.si/slovenija/novi-predsednik-sls-a-spomnite-se-name-tudi-jutri/352905
  19. ↑ »Marjan Podobnik ni več predsednik SLS, stranko prevzel Marko Balažic«. n1info.si. Pridobljeno 2. julija 2022.

Glej tudi uredi

Zunanje povezave uredi

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Slovenska_ljudska_stranka&oldid=6202050«