OpisPtujski pustni karneval in kurentovanje 1961 (43).jpg
Slovenščina: Ptujski pustni karneval in kurentovanje
Datum
Vir
To gradivo je pod sklicno številko 272270 dostopno na spletnih straneh Večera.
Ta predloga ne označuje avtorskopravnega statusa dela. Ob njej mora stati tudi običajna oznaka o avtorskopravnem statusu gradiva. Več o tem si lahko preberete na strani Commons:Navedba licence.
To delo iz Slovenije je v državi izvora in v Združenih državah Amerike v javni domeni, ker so po jugoslovanskem Zakonu o avtorski pravici iz leta 1978, po katerem so bila dela varovana v času avtorjevega življenja in še 50 let po tem (pri fotografijah in delih uporabne umetnosti petindvajset let od objave), avtorske pravice na njem pretekle. To velja za dela, ki so bila v javni domeni 29. aprila 1995, ko je stopil v veljavo nov avtorskopravni zakon, ali pred tem datumom, kar je tudi pred 1. januarjem 1996, datumom, ki ga določa ameriški zakon URAA.
Delo ustreza enemu od naslednjih meril:
a) delo ima znanega avtorja, ki je umrl pred 1. januarjem 1945;
b) anonimno delo, objavljeno pred 1. januarjem 1945;
c) fotografija ali delo uporabne umetnosti, objavljeno pred 1. januarjem 1970.
Druga dela vstopijo v javno domeno 70 po avtorjevi smrti ali, v primeru anonimnih del, 70 let po objavi. Če je temu tako, uporabite oznako {{PD-old-70}}.
Datoteka vsebuje še druge podatke, ki jih je verjetno dodal za njeno ustvaritev oziroma digitalizacijo uporabljeni fotografski aparat ali optični bralnik. Če je bila datoteka pozneje spremenjena, podatki sprememb morda ne izražajo popolnoma.
Fotograf
Večer arhiv
Naslov slike
12. februar 1961, Ptuj: Devet metrov visoka figura dobrega starega slovanskega demona kurenta, ki v teh norčavih in razposajenih dneh gleda z obzidja ptujskega gradu dol na sloveče zgodovinsko mestece in daleč tja po Dravskem polju, je danes ves dan videla na ulicah pod seboj takšen nenavaden direndaj, kot ga v Sloveniji še nismo videli nikoli. Bila je prelepa zgodnjepomladanska nedelja s prvim letošnjim mehko odstrtim soncem, bežečimi oblaki in vlažnim, toplim vetrom, ki je razigrani množici na ptujskih trgih in ulicah nekajkrat razsul po glavah izdatno prgišče dežja. Toda preplašil s tem ni nikogar: niti nastopajočih niti gledalcev; etnografski pustni sprevod in karneval sta v veliko veselje in v ponos prirediteljem potekala skoraj brezhibno. Ptuj je včeraj opravil pomemben izpit: med svoje tesne zidove je privabil po oceni izvedencev okrog 14.000 ljudi in s tem praktično že dosegel naziv, ki ga želi prihodnje leto razglasiti po vsej domovini in izven meja - postal je prvo sloveče karnevalsko mesto v Sloveniji. Kurent ni le etnografska poslastica, kurent je čudež: v vaseh na Ptujskem in Dravskem polju ter v Slovenskih goricah štrlijo marsikje iznad streh radijske in televizijske antene, kmet pa prebira namesto Slovenskih večernic ob večerih zadnje časopisne vesti o dogodkih v Kongu in o zadnji sovjetski svemirski ladji, ki bi utegnila nositi v sebi človeka. Tapetnik Marko Klinc iz Spuhlje je danes zjutraj navsezgodaj z radostnim nemirom, kakor mlad fant, oblekel dolgodlaki ovčji kožuh, se prepasal s kravjimi zvonci, potem pa vžgal motor svojega rekorda in se s kurentovo kapo na zadnjem sedežu nemudoma odpeljal na Ptuj, kjer bo nastopil kot kurent v etnografski skupini iz Markovcev. Kurent je spomin na naše pradede in na pravljice. Kurent je poezija tiste vrste, za katero naš sodobni človek, človek tehnike, nikakor noče biti prikrajšan.Zato nas je bilo danes v Ptuju na tisoče. Zato je moralo nad sto gasilcev in miličnikov uravnavati promet na ptujskih ulicah. Vse prazne površine na Ptuju so bile danes parkirni prostori. Vse ptujske gostilne so okrepile svoje osebje in kuhale in cvrle - toliko, da bi lahko lonce razneslo. Po ptujskih trgih so razpostavili stojnice in prodajali vino, pecivo in pustne krofe, Res je, da smo se k jedi in pijači prerivali, toda lačni nismo bili. Turistične abecede so se ptujski gostinci in prireditelji karnevala - zgodovinsko društvo v Ptuju in pripravljalni odbor karnevala - imenitno naučili. Letošnje izkušnje Ptujčanov ob današnjem dnevu pa bodo pripomogle, da bo prihodnje leto še boljše. Za lanskega pusta je kurent iz Markovcev imel maloštevilno družino: nekaj svojih dlakavih bratov, nekaj picekov, vil, malih oračev in - iz področja živinoreje - ruso. Toda ker je njegovo družino že lani pozdravljalo v Ptuju skoraj šest tisoč ljudi, je postal letos velikopoteznejši. Spomnil se je, da ima v Mali Nedelji celo moštvo za prleško gostüvanje, v Lancovi vasi prelepe orače, v Cirkovcih dekleta, ki za kazen, ker se nobena ni poročila, prav rade vlečejo