Slayer je bila ameriška thrash metal skupina iz Huntington Parka v Kaliforniji. Skupino so leta 1981 ustanovili kitarista Kerry King in Jeff Hanneman, bobnar Dave Lombardo ter basist in vokalist Tom Araya. Slayerjev hiter in agresiven glasbeni slog jih je ob Metallici, Megadethu in Anthraxu uvrstil med "veliko četverico" thrash metal izvajalcev. Končno zasedbo Slayerja so sestavljali King, Araya, bobnar Paul Bostaph (ki je Lombarda zamenjal leta 1992 in spet leta 2013) in kitarist Gary Holt (ki je leta 2011 zamenjal Hannemana). Član skupine je bil tudi Jon Dette.

Slayer
Slayer med nastopom na festivalu Hellfest leta 2017. Od leve proti desni: Gary Holt, Tom Araya in Kerry King.
Osnovni podatki
IzvorHuntington Park, Kalifonija, ZDA
SlogiThrash metal
Leta delovanja1981–2019
Založba
Nekdanji člani
Spletna stranslayer.net

V izvirni zasedbi so King, Hanneman in Araya prispevali k besedilom skupine, vso glasbo skupine pa sta napisala King in Hanneman. Besedila in naslovnice albumov zajemajo teme, kot so umor, serijski morilci, mučenje, genocid, politika, teorije, raziskave človeških subjektov, organizirani kriminal, tajne družbe, mitologija, okultizem, satanizem, zločini iz sovraštva, terorizem, religija ali antireligija, nacizem, fašizem, rasizem, ksenofobija, vojna in zapor, ki so povzročile prepovedi albumov, zamude, tožbe in kritike verskih skupin in frakcij širše javnosti. Kljub temu pa je bila njihova glasba zelo vplivna. Številne skupine jih pogosto navajajo kot glasbeni, vizualni in besedilni vpliv; tretji album skupine Reign in Blood (1986) je bil opisan kot eden najbolj heavy in najvplivnejših thrash metal albumov.

Slayer je izdal dvanajst studijskih albumov, dva koncertna albuma, zbirko albumov (box set), šest glasbenih videov, dva EP-a in ​​cover album. Štirje studijski albumi skupine so v ZDA prejeli zlato priznanje. Slayer je po podatkih Nielsen SoundScan v letih od 1991 do 2013 v ZDA prodal 5 milijonov izvodov in več kot 20 milijonov izvodov po vsem svetu.[1][2] Skupina je prejela pet nominacij za nagrado Grammy, eno je osvojila leta 2007 za pesem "Eyes of the Insane" in eno leta 2008 za pesem "Final Six", obe iz albuma Christ Illusion (2006). Po več kot treh desetletjih snemanja in nastopanje je Slayer januarja 2018 napovedal, da se bo odpravil na poslovilno turnejo,[3] ki je potekala od maja 2018 do novembra 2019,[4] nato pa se je skupina razšla.[5][6]

Zasedba uredi

Nekdanji člani

Člani na turnejah

Časovnica uredi

Diskografija uredi

Nagrade in nominacije uredi

Nagrada Grammy
Leto Nominiranec / delo Nagrada Rezultat
2002 "Disciple" Najboljša metal izvedba[7] Nominiran/a
2007 "Eyes of the Insane" Najboljša metal izvedba[7] Osvojil/a
2008 "Final Six" Najboljša metal izvedba[7] Osvojil/a
2010 "Hate Worldwide" Najboljša metal izvedba[8] Nominiran/a
2011 "World Painted Blood" Najboljša metal izvedba[9] Nominiran/a
Kerrang! Awards
Leto Nominiranec / delo Nagrada Rezultat
2006 Slayer Kerrang! Hall of Fame[10] Osvojil/a
2013 Slayer Kerrang! Legend[11] Osvojil/a
Metal Edge Readers' Choice Awards
Leto Nominiranec / delo Nagrada Rezultat
2003 War at the Warfield DVD of the Year [12] Osvojil/a
Metal Hammer Awards (Nemčija)
Leto Nominiranec / delo Nagrada Rezultat
2010 Kerry King God of Riffs[13] Osvojil/a
2013 Jeff Hanneman God of Riffs[14] Osvojil/a
Metal Hammer Golden Gods Awards (UK)
Leto Nominiranec / delo Nagrada Rezultat
2004 Slayer Best Live Act[15] Osvojil/a
2006 Reign in Blood Best Album of the Last 20 Years[16] Osvojil/a
2007 "Eyes of the Insane" Best Video[17] Nominiran/a
2007 Slayer Icon Award[18] Osvojil/a
Metal Storm Awards
Leto Nominiranec / delo Nagrada Rezultat
2006 Christ Illusion Best Thrash Metal Album [19] Osvojil/a
2015 "Repentless" Best Video [20] Osvojil/a

Sklici uredi

  1. »10 Slayer Facts to Know Before Copping the Supreme Collaboration«. Hypebeast. Pridobljeno 10. septembra 2021.
  2. »Slayer Guitarist Jeff Hanneman Dies at 49«. The Hollywood Reporter. Pridobljeno 10. septembra 2021.
  3. Hill, John (22. januar 2018). »BREAKING NEWS: Slayer Announce Farewell Tour«. Loudwire. Pridobljeno 22. januarja 2018.
  4. »SLAYER Announces 'The Final Campaign' Tour Dates With PRIMUS, MINISTRY And PHILIP H. ANSELMO & THE ILLEGALS«. Blabbermouth.net. 9. julij 2019. Pridobljeno 9. julija 2019.
  5. »There Is 'Not A Chance In Hell' SLAYER Will Ever Reunite, Says KERRY KING's Wife«. Blabbermouth.net. 2. december 2019. Pridobljeno 2. decembra 2019.
  6. »TOM ARAYA And KERRY KING 'Will Never Be SLAYER Again'«. Blabbermouth.net. 28. avgust 2020. Pridobljeno 1. septembra 2020.
  7. 7,0 7,1 7,2 »Slayer Wins 'Best Metal' Grammy Award«. Blabbermouth.net. 10. februar 2008. Pridobljeno 31. januarja 2014.
  8. »Slayer Drummer Interviewed By Chicks With Guns Magazine«. Blabbermouth.net. 8. september 2010. Pridobljeno 31. januarja 2014.
  9. »Slayer Guitarist Jeff Hanneman Dies«. Grammy Awards. Pridobljeno 31. januarja 2014.
  10. »Kerrang! Awards 2006 Blog: Kerrang! Hall Of Fame«. Kerrang.typepad.com. Pridobljeno 23. aprila 2014.
  11. »Kerrang! Awards 2013: Kerrang! Legend«. Kerrang!. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. septembra 2013. Pridobljeno 23. aprila 2014.
  12. Metal Edge, June 2004
  13. https://bravewords.com/news/metal-hammer-germany-list-of-2010-award-winners-available-video-messages-from-wendy-dio-kerry-king-and-lemmy-online
  14. https://bravewords.com/news/metallica-nightwish-slayer-doro-honoured-at-germanys-metal-hammer-awards-video-available
  15. »Metallica, Slayer, Iron Maien Among Winners At Metal Hammer Awards«. Blabbermouth.net. Metal Hammer. 7. junij 2004. Pridobljeno 12. julija 2014.
  16. »Metal Hammer Golden Gods Awards – antiMUSIC News«. Antimusic.com. Pridobljeno 4. julija 2018.
  17. https://www.blabbermouth.net/news/lamb-of-god-iron-maiden-slayer-machine-head-among-golden-gods-nominees/
  18. »BULLET FOR MY VALENTINE Booed At METAL HAMMER GOLDEN GODS AWARDS«. Blabbermouth.net. 12. junij 2007. Pridobljeno 4. julija 2018.
  19. »Metal Storm Awards 2006 – Metal Storm«. Metalstorm.net. Pridobljeno 4. julija 2018.
  20. »Metal Storm Awards 2015 – Metal Storm«. Metalstorm.net. Pridobljeno 4. julija 2018.

Nadaljnje branje uredi

Zunanje povezave uredi