Sisteron
Sisteron (provansalsko Sisteron/Sisteroun) je naselje in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Alpes-de-Haute-Provence regije Provansa-Alpe-Azurna obala. Leta 2006 je naselje imelo 7.251 prebivalcev.
Sisteron | |
|---|---|
 | |
Lega  | |
   | |
| 44°11′24″N 5°56′47″E / 44.19000°N 5.94639°EKoordinati: 44°11′24″N 5°56′47″E / 44.19000°N 5.94639°E | |
| Država | Francija |
| Regija | Provansa-Alpe-Azurna obala |
| Departma | Alpes-de-Haute-Provence |
| Okrožje | Forcalquier |
| Kanton | Sisteron |
| Interkomunaliteta | Skupnost občin Sisteronais |
| Upravljanje | |
| • Župan (1995-2014) | Daniel Spagnou |
| Površina 1 | 50,25 km2 |
| Prebivalstvo (1 januar 2021)[1] | 7.699 |
| • Gostota | 150 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
| • Poletni | UTC+02:00 (CEST) |
| INSEE/Poštna številka | 04209 /04200 |
| Nadmorska višina | 448–1.145 m (povp. 485 m) |
| 1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. | |
Geografija uredi
Kraj leži v pokrajini Visoki Provansi ob desnem bregu reke Durance, 40 km severozahodno od središča departmaja, mesta Digne-les-Bains. Zaradi umestitve v ozko grlo med dvema podolgovatima gorskima grebenoma, Baume in Montagne de Lure, je imenovan tudi »Vrata Provanse«.
Administracija uredi
Sisteron je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Authon, Entrepierres, Mison in Saint-Geniez z 8.248 prebivalci.
Kanton je sestavni del okrožja Forcalquier.
Zgodovina uredi
Ozemlje Sisterona je naseljeno že 4000 let. V času antike se je imenoval Segusterone oz. Segusteronem, kasneje civitas Segesteriorum, Segisterico (739). V 11. stoletju je pod grofi iz Forcalquiera dobil prvo obzidje, kaneje pripadel provanškim grofom. Leta 1483 se je v času Ludvika XI. zdužil s francosko krono. Okoli tega časa je doživel več epidemij kuge, ki je pomorila dve tretjini prebivalstva. V času verskih vojn (med 1562 in 1594) je bil s svojo utrdbo prizorišče bojev med protestanti in katoliki. Leta 1630 se je v kraj ponovno vrnila kuga, dobro stoletje kasneje (1744) pa še tifus. Med francosko revolucijo je Sisteron ostal pokoren kralju.
15. avgusta 1944 so francoski bombniki B-26 Marauder in ameriške leteče trdnjave B-17 poskušali uničiti železniški in cestni most preko reke Durance. Zaradi slabega vremena in v izogib trčenju so ponesreči namesto mostov zadeli sam kraj vključno s cerkvijo, pri čemer je umrlo 100 prebivalcev. Dva dni kasneje so se bombniki vrnili in uničili mostova.
Zanimivosti uredi
- nekdanja katedrala Notre-Dame-des-Pommiers et Saint-Thyrse iz 12. stoletja, sedež škofije v Sisteronu. Prva omemba škofije z Johannesom kot škofom je iz 6. stoletja. Od 1061 do 1169 je njen sedež prestavljen v Forcalquier. Ukinjena je bila s konkordatom leta 1801, njeno ozemlje pa priključeno škofiji v mestu Digne-les-Bains.
- Citadella, delo francoskih vojaških inženirjev Jeana Errarda in Vaubana se nahaja nad Sisteronom in reko Durance, na strateško pomembnem prehodu med Provanso in Daufinejo. V času druge svetovne vojne je bila med bombardiranjem močno poškodovana; francoski zgodovinski spomenik.
Pobratena mesta uredi
Zunanje povezave uredi
- Uradna stran (francosko)
- Turizem Arhivirano 2008-12-08 na Wayback Machine. (francosko)
- ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.