Seznam kranjskih vladarjev

Seznam kranjskih vladarjev zajema vse kneze, grofe in vojvode, ki so imeli vodilno oblast na Kranjskem.

Vojvoda Kranjske
Grb Kranjske
Zadnji vladar Karel I. (21. november 1916 - november 1918)
Podatki
Nagovor	njegovo visočanstvo (?)
Prvi nosilec	Rudolf IV. Habsburški
Zadnji nosilec	Karel I. Habsburško-Lotarinški
Uveljavitev	1364
Opustitev	1918
Pretendent	Karl von Habsburg

Kneževina Karniola

Na ozemlju današnje osrednje Slovenije se je v prehodu med 8. in 9. stoletjem izoblikovala slovanska plemenska kneževina Karniola o kateri zaradi pomanjkanja virov ni znano veliko. Ime "Karniola" je predslovanskega izvora. Gre za pomanjševalnico starejšega zemljepisnega imena Karnija, ki izvira iz keltskega plemena Karnov. Do srede šestega stoletja se je za deželo zgornjega Posavja razširilo ime patria Carnium (domovina Karnov), iz tega izraza pa je nastal izraz Carne(i)ola, »Mala Karnija«, ki ga srečamo najkasneje v 8. stoletju.

Po eni izmed teoriji naj bi bil eden izmed knezov Karniole Vojnomir Slovan. Druge teorije ga omenjajo kot slovanskega vojaka v frankovski vojski ali kot vladarja Spodnje Panonije.

Ime	Vladavina	Opombe
Vojnomir Slovan	ok. 795	Njegova oblast v Karnioli ni potrjena.

Grofija ob Savi

Z novo ureditvijo Furlanske marke leta 828 so Franki izoblikovali Grofijo ob Savi s sedežem v Kranju. Razpadla je z vdorom Madžarov leta 955.

Ime	Vladavina	Opombe
Salacho	830. leta
Guntram	Srednja ali pozna leta 9. stoletja.
Ratold	896 - 899

Kranjska krajina

Leta 973 se prvič omenja Kranjska krajina (mejna grofija), ki leta 976 postane podložna koroškemu vojvodu. Leta 1077 jo je Henrik IV. podelil v fevd oglejskemu patriarhu Sighardu.

Slika	Grb	Ime	Začetek vladavine	Konec vladavine	Opombe
		Pabo	973	975
Ebersbergi
		Adalbero I. Ebersberški	ok. 975	ok. 1011
		Ulrik Ebersberški	ok. 1011	ok. 1041	Adalberov sin.
Weimar-Orlamünde
		Poppo I. Weimar	ok. 1041	1044
		Ulrik I. Weimar-Orlamünde	1045	1070	Poppov sin.
		Poppo II. Weimar-Orlamünde	1070	1077	Sin Ulrika I.
Eppensteinci
		Henrik Eppenstein	1077	1093
Weimar-Orlamünde
		Ulrik II. Weimar-Orlamünde	1098	1017	Brat Poppa II.
Spanheimi
		Engelbert II. Spanheim	1107	1124
		Engelbert III. Spanheim	1124	1173	Sin Engelberta II.
Andeški
		Bertold III.	1173	1188	Hkrati tudi mejni grof Istre.
		Bertold IV.	1188	1204	Sin Bertolda III., hkrati tudi meranski vojvoda in mejni grof Istre.
		Henrik II.	1204	1228	Sin Bertolda IV., hkrati tudi mejni grof Istre.
		Oton I.	1228	1234	Brat Henrika II., hkrati tudi vojvoda Burgundije in Meranije ter mejni grof Istre.
		Oton II.	1234	1248	Sin Otona I., hkrati tudi vojvoda Burgundije in Meranije.

Med 12. in 13. stoletjem je grofija pod Oglejskim patriarhatom obstajala zgolj na papirju; razdeljena je bila namreč na več samostojnih teritorialnih gospostev. Poleg Otona II. si je naziv vladarja Kranjske lastil Friderik II. Prepirljivi, ki si je velik del dežele pridobil po poroki z Nežo Meransko, dedinjo izumrle rodbine Andeških.

Slika	Grb	Ime	Vladavina	Zakonec	Opombe
Babenberžani
		Friderik II. Babenberg	1245 - 1246	Evdokija Laskarina (loč. 1222) Neža Meranska (por. 1229, raz.1243)	Oblast nad večjim delom Kranjske je dobil preko poroke z Nežo Meransko.
Spanheimi
		Ulrik III. Spanheim	1248 - 1269	Neža Meranska (por. 1215, † 1263) Neža Badenska (por. 1250, † 1295)	Prapravnuk Engelberta III.
Přemyslidi
		Otokar II. Přemysl	1269 - 1276	Margareta Avstrijska (por. 1252, raz. pred 1261) Kunigunda Slavonska (por. 1261)	Hkrati tudi češki kralj ter vojvoda Avstrije, Koroške, Štajerske.
Habsburžani
		Rudolf I. Habsburški	1276 - 1286	Gertruda Hohenberška (por. 1251, † 1281) Izabela Burgundska (por. 1284)	Hkrati tudi nemški kralj, prvi habsburški vladar Kranjske.
Majnhardovci
		Majnhard IV. Goriški	1286 - 1295	Elizabeta Bavarska (por. 1258, † 1273)	Hkrati tudi koroški vojvoda ter goriški in tirolski grof.
		Oto III. Koroški	1295 - 1310	Evfemija Legniška (por. 1297)	Majnhardov sin, hkrati tudi koroški vojvoda in tirolski grof. Sovladal je z bratoma Henrikom in Ludvikom.
		Henrik Koroški	1295 - 1335	Ana Češka (por. 1306, † 1313) Adelajda Brunswiška (por. 1313, † 1324) Beatrice Savojska (por. 1327, † 1331)	Brat Ota III., hkrati tudi koroški vojvoda, češki kralj ter tirolski in savinjski vojvoda. Sovladal je z bratoma Otom III. in Ludvikom.
		Ludvik Goriško-Tirolski	1295 - 1305	/	Henrikov brat, hkrati tudi koroški vojvoda, češki kralj ter tirolski in savinjski vojvoda. Sovladal je z bratoma Otom III. in Henrikom. Umrl brez potomcev.
Habsburžani
		Albreht II. Avstrijski	1335 - 1358	Johana Pfirt (por. 1324)	Vnuk Rudolfa I., hkrati tudi avstrijski, štajerski in koroški vojvoda. Sovladal je z bratom Otom.
		Oto IV. Avstrijski	1335 - 1339	Elizabeta Bavarska (por. 1325)	Brat Albrehta II., hkrati tud avstrijski, štajerski in koroški vojvoda. Sovladal je z bratom Albrehtom II.
		Rudolf IV. Ustanovitelj	1358 - 1364	Katarina Češka (por. 1357)	Sin Albrehta II., hkrati tudi avstrijski, štajerski in koroški vojvoda ter tirolski grof. Leta 1364 Kranjsko povzdigne v vojvodino s čimer postane njen prvi vojvoda.

Vojvodina Kranjska

Rudolf IV. leta 1364 Kranjsko krajino povzdigne v vojvodino s čimer postane njen prvi vojvoda. V tej obliki Kranjska preživi do konca prve svetovne vojne leta 1918, z izjemo obdobja Ilirskih provinc.

Slika	Grb	Ime	Vladavina	Zakonec	Opombe
Habsburžani
		Rudolf IV. Ustanovitelj	1364 - 1365	Katarina Češka (por. 1357)	Leta 1364 Kranjsko povzdigne v vojvodino.
		Albreht III.	1365 - 1379	Elizabeta Češka (por. 1366, † 1373) Beatrice Nuremberška (por. 1375)	Brat Rudolfa IV., hkrati tudi avstrijski, štajerski in koroški vojvoda ter tirolski grof. Sovladal je z bratom Leopoldom III.
		Leopold III.	1365 - 1386	Viridis Visconti (por. 1365)	Začetnik leopoldinske veje Habsburžanov, brat Albrehta III., hkrati tudi avstrijski, štajerski in koroški vojvoda ter tirolski grof. Sovladal je z bratom Albrehtom III.
		Viljem	1386 - 15. julij 1406	Jadwiga Poljska (por. 1385, loč. 1385) (?) Ivana II. Neapeljska (por. 1401)	Sin Leopolda III., prvi vladar z nazivom vladarjanotranjeavstrijskih dežel, hkrati tudi avstrijski vojvoda in tirolski grof.
		Ernest Železni	15. julij 1406 - 10. junij 1424	Margareta Pomeranska (por. 1392, † 1407 ali 1410) Cimburga Masovijska (por. 1412)	Viljemov brat, kot vladar Notranje Avstrije tudi koroški in štajerski vojvoda.
		Friderik III.	10. junij 1424 - 19. avgust 1493	Eleanora Portugalska (por. 1452, † 1467)	Ernestov sin, sveti rimski cesar, kot vladar Notranje Avstrije tudi koroški in štajerski vojvoda. Do leta 1463 je sovladal z bratom Albertom VI.
		Albert VI.	19. avgust 1493 - 2. december 1463	Mehthilda Palatinska (por. 1452)	Brat Friderika III. Do svoje smrti leta 1463 je sovladal z bratom Albertom VI.
		Maksimilijan I.	19. avgust 1493 - 12. januar 1512	Marija Burgundska (por. 1477, † 1482) Ana Bretanska (por. 1490, raz.1492) Bianka Marija Sforza (por. 1494, † 1510)	Edini preživeli sin Friderika III., sveti rimski cesar, avstrijski nadvojvoda.
		Karel V.	12. januar 1512 - 21. april 1521	Izabela Portugalska (por. 1526, † 1539)	Maksimilijanov vnuk, sveti rimski cesar, avstrijski nadvojvoda in hkrati tudi španski kralj.
		Ferdinand I.	21. april 1521 - 25. julij 1564	Ana Jagelo Ogrska (por. 1521, † 1547)	Brat Karla V., sveti rimski cesar, avstrijski nadvojvoda in hkrati kralj Češke, Hrvaške in Ogrske.
		Karel II.	25. julij 1564 - 10. julij 1590	Marija Ana Bavarska (por. 1571)	Ferdinandov sin, nadvojvoda Notranje Avstrije.
		Ferdinand II.	10. julij 1590 - 15. februar 1637	Eleonora Gonzaga (por. 1622)	Sin Karla II., sveti rimski cesar in hkrati tudi češki kralj ter avstrijski nadvojvoda. Leta 1619 podeduje posestva vseh habsburških vej.
		Ferdinand III.	15. februar 1637 - 2. april 1657	Marija Ana Španska (por. 1631, † 1646) Marija Leopoldina Avstrijska (por. 1648, † 1649) Eleonora Gonzaga (por. 1651)	Sin Ferdinanda II.
		Leopold I.	2. april 1657 - 5. maj 1705	Marija Terezija Španska (por. 1666, † 1673) Klavdija Felicija Avstrijska (por. 1673, † 1676) Eleonora Magdalena Neuburška (por. 1676)	Sin Ferdinanda III.
		Jožef I.	5. maj 1705 - 17. april 1711	Vilhelmina Amalija Brunswiška (por. 1696)	Sin Leopolda I.
		Karel VI.	17. april 1711 - 20. oktober 1740	Elizabeta Kristina Brunswiška (por. 1708)	Brat Jožefa I.
		Marija Terezija	20. oktober 1740 - 29. november 1780	Franc I., svetorimski cesar (por. 1736, † 1765)	Hči Karla VI. Njen zakon s Francem I. pomeni začetek Habsburško-Lotarinške rodbine. Med svojo vladavino je uveljavila mnogo reform na področju šolstva in tlačanstva. Od leta 1765 naprej je sovladala s sinom Jožefom II.
S poroko Marije Terezije Habsburške in Franca I. Štefana Lotarinškega se vzpostavi rodbina Habsburško-Lotarinških
		Jožef II.	1765 - 20. februar 1790	Izabela Burbonsko-Parmska (por. 1760, † 1763) Marija Jožefa Bavarska (por. 1765, † 1766)	Sin Marije Terezije. Na oblast je prišel kot njen sovladar in je nadaljeval njene reforme.
		Leopold II.	30. september 1790 - 1. marec 1792	Marija Luiza Španska (por. 1765)	Sin Marije Terezije in brat Jožefa II.
		Franc I.	1. marec 1792 - 2. marec 1835	Marija Terezija Siciljska († 1807) Marija Ludovika Modenska (por. 1808, † 1816) Karolina Avgusta Bavarska (por. 1816)	Sin Leopolda II., zadnji svetorimski in prvi avstrijski cesar. V času njegove vladavine je bila Kranjska med leti 1809 in 1813 del Ilirskih provinc, posebne enote Francoskega cesarstva, zatem pa še osrednji del Ilirskega kraljestva v okviru Avstrijskega cesarstva.
		Ferdinand I.	2. marec 1835 - 2. december 1848	Marija Ana Sardinska (por. 1831)	Sin Franca I., zaradi duševne zaostalosti med revolucijami leta 1848 odstopi v korist svojemu nečaku Francu Jožefu.
		Franc Jožef	2. december 1848 - 21. november 1916	Elizabeta Bavarska (por. 1854, † 1898)	Nečak Ferdinanda I., najdlje vladajoči kranjski vojvoda. Leta 1949 razpusti Ilirsko kraljestvo.
		Karel I.	21. november 1916 - november 1918	Cita Burbonsko-Parmska (por. 1911)	Pranečak Franca Jožefa, zadnji kranjski vojvoda.

Pretendenti

Trenutni pretendent naziva kranjskega vojvode je Karl von Habsburg, sin Otta von Habsburga in vnuk zadnjega kranjskega vojvode Karla I. Njegov uradni priimek je Habsburg-Lothringen vendar je običajno nazvan kot von Habsburg. Njegov naslednik je Ferdinand Zvonimir von Habsburg.

Slika	Grb	Ime	Na položaju	Zakonec	Opombe
		Karel I.	november 1918 - 1. april 1922	Cita Burbonsko-Parmska (por. 1911)	Do svoje smrti leta 1922 je izvedel nekaj poskusov obnovitve monarhije. Leta 2004 ga je papež Janez Pavel II. razglasil za blaženega, njegova žena Cita pa ima od leta 2009 naziv Božje služabnice.
		Otto von Habsburg	1. april 1922 - 4. julij 2011	Regina von Habsburg (por. 1951)	Sin Karla I. Zaradi antinacističnih načel in želje po preprečitvi anschlussa je bil v Nacistični Nemčiji razglašen za sovražnika. Med procesom slovenske osamosvojitve je samostojnost Slovenije odločno zagovarjal in mlado državo med desetdnevno vojno tudi obiskal. Med leti 1973 in 2004 je bil predsednik Panevropske unije.
		Karl von Habsburg	4. julij 2011 - danes	Francesca Thyssen-Bornemisza (por. 1993, loč. 2017) Christian Nicolau de Almeida Reid (por. 2022)	Ottov sin, trenutni predsednik Panevropske unije.

Glej tudi

• Seznam deželnih glavarjev Kranjske

Viri

• S., K. (4. julij 2011). »Umrl najstarejši sin zadnjega avstro-ogrskega vladarja«. MMC. Pridobljeno 4. maja 2024.
• Balantič, Polona (23. april 2024). »Otto von Habsburg – evropski velikan, ki se je angažiral tudi za Slovenijo«. MMC. Pridobljeno 4. maja 2024.
• Grafenauer, Bogo (1977). »Karantanski temelji koroške vojvodine«. Pridobljeno 4. maja 2024.
• Ehrlicher, Annalena (16. julij 2018). »Plužni konj za Goetheja«. Pridobljeno 4. maja 2024.
• Arnold, Benjamin (2003). Princes and Territories in Medieval Germany. Cambridge University Press. ISBN 9780521521482.
• Lechner, Karl (1976). Die Babenberger: Markgrafen und Herzoge von Österreich 976–1246. Vienna: Böhlau. ISBN 978-3205085089.
• Leeper, Alexander W. (1941). History of Medieval Austria. London: Oxford University Press. ISBN 978-0404153472.
• Baum, Wilhelm (1996). Rudolf IV. der Stifter : Seine Welt und seine Zeit. Graz. ISBN 3-222-12422-1.
• Pohl, Walther (1994). Habsburžani:zgodovina evropske rodbine. Ljubljana: Mladinska knjiga. COBISS 38746880.
• Preinfalk, Miha; Golec, Boris (2018). Marija Terezija. Med razsvetljenskimi reformami in zgodovinskim spominom. Ljubljana. ISBN 978-961-05-0105-3.