Semitski jeziki

Semitski jeziki so jezikovna skupina, ki pripada severnovzhodnemu afroazijskemu jezikovnemu deblu, edinemu, ki ga govorijo v Aziji.

Semitski jeziki
Geografska porazdelitev	zahodna Azija, severna Afrika, severovzhodna Afrika, Malta
Lingvistična klasifikacija	afroazijski Semitski jeziki
Prajezik	Proto-semitski
Podrazdelitve	Vzhodnosemitski (izumrli) Osrednjesemitski Južnosemitski
ISO 639-2 / 5	sem
Glottolog	semi1276
Približna zgodovinska porazdelitev semitskih jezikov.

Najbolj znani predstavniki danes so arabščina, amharščina (lingua franca Etiopije), hebrejščina in tigrajščina (tigrinjščina).

Vzhodno semitski jeziki

• akadščina (asirsko-babilonščina) †

Sporni (ali vzhodno semitski ali severnozahodno semitski): eblaitščina †

Srednje semitski jeziki

Severnozahodni semitski jeziki

• kanaanski jeziki
  • hebrejščina
  • moabitščina †
  • edomitščina †
  • amonitščina †
  • feničanščina (vključujoč kasnejšo puntščino) †
• aramejski jeziki
  • starosirščina
  • mandajščina
• ugaritščina †
• amoritščina † (potrjen samo v lastnih imenih, prepisanih v akadščino. Lahko je tudi predhodnik severnozahodnih semitskih jezikov ali se je celo kasneje razdelil v srednje semitske jezike.)

Južni srednje (arabski) jeziki

• arabščina
• malteščina

Južno semitski jeziki

Zahodni (znotraj južno semitskih)

• etiopski jeziki
  • severni
    • tigrajščina (tigrinjščina)
    • tigrejščina
    • giz † (le še v cerkveni in književni rabi)
  • južni
    • prečni
      • amharščina
      • argabščina
      • aderščina
      • gafatščina †
      • vzhodno guraški jeziki
        • seltščina
        • volanščina
        • zvajščina
        • ulbarščina
        • inekorščina
    • zunanji
      • sodoščina
      • gogotščina
      • muherščina
      • zahodno guraški jeziki
        • maskanščina
        • ezhaščina
        • guraščina
        • gjetoščina
        • enemorščina
        • endegenščina
• staro južno arabski †
  • sabejščina †
  • minejščina †
  • kvatabanščina †

Vzhodni (znotraj južno semitskih)

• sokotrščina
• mehriščina
• džibalijščina
• harsusijščina
• batarijščina
• hobjotščina

Splošne značilnosti

Za semitske jezike je značilna zgradba besednih korenov iz treh soglasnikov, ki se nato pregibajo s samoglasniškimi spremembami oziroma dodajanjem predpon in pripon. Na primer v hebrejščini:

gdl pomeni »velik« vendar ni del govora in ni beseda, le koren

gadol pomeni »velik« in je moški pridevnik

gdola pomeni »velika« (ženski pridevnik)

giddel pomeni »je zrasel« (prehodni glagol)

gadal pomeni »je rasel« (neprehodni glagol)

higdil pomeni »je povečeval« (prehodni glagol)

magdelet pomeni »povečalo« (leče)

spr je koren za »šteti« ali »prešteti«

sefer pomeni »knjiga«

sofer pomeni »pisati«

mispar pomeni »število«.

Semitski jeziki imajo več skupnih korenov. Na primer, koren ktb, ki pomeni pisanje, obstaja tako v hebrejščini kot v arabščini. (»Je pisal« v hebrejščini zapišejo kot katav, v klasični arabščini pa kataba).

Naslednji spisek prikaže nekaj enakovrednih besed v nekaterih semitskih jezikih.

akadsko	aramejsko	arabsko	hebrejsko	giz	slovenski prevod
zikaru	dikrā	ḏakar	zåḵår	—	moški
maliku	malkā	malik	mĕlĕḵ	—	kralj
imêru	ḥamarā	ḥimār	ḥămōr	—	osel
erṣetu	ʔarʿā	ʔarḍ	ʔĕrĕṣ	—	kopno
bitu	bajta	bajtu	bajit	bet	hiša

Včasih se določeni koreni pomensko razlikujejo od enega do drugega semitskega jezika. Na primer, koren b-y-ḍ v arabščini pomeni »bel« kot tudi »jajce«, v hebrejščini pa samo »jajce«. Koren l-b-n v arabščini pomeni »mleko«, v hebrejščini pa »belo« barvo.

Včasih seveda ne obstaja povezava med koreni. Na primer, »znanje« je v hebrejščini predstavljeno s korenom y-d-ʿ, v arabščini pa s korenoma ʿ-r-f in ʿ-l-m.

Drugi afroazijski jeziki kažejo podobne vzorce, vendar običajno z dvosoglasniškimi koreni. Na primer v kabilščini afeg pomeni »leteti«, medtem ko affug pomeni »let« in yufeg pomeni »je letel«.