Sahel
Sahel (arabsko ساحل, sahil) je regija v Afriki in prehodno območje med puščavo Saharo na severu ter bolj rodovitnimi savanskimi ozemlji na jugu, znanimi kot regija Sudan (treba je razločevati med regijo in istoimensko državo). Obsega Senegal, Mavretanijo, Mali, Burkina Faso, Niger, Nigerijo, Čad, Sudan, Etiopijo, Eritrejo, Džibuti in Somalijo.
_(9463865336).jpg)
Pojem Sahel je bil sprva uporabljen v fitogeografiji in je označeval pas zemlje med 75 in 450 izohietami. Nadaljnji raziskovalci pa so ti dve točki večkrat spreminjali pri določanju obsega regije. Drug pomen besede pa je označeval dežele zahodne Afrike.
Zgodovina uredi
Področje so skozi zgodovino naseljevala različna tudi zelo razvita ljudstva, ki so se ukvarjala predvsem s trgovanjem preko puščave. Vzniknilo in zatonilo je več držav, ki so danes poznane pod skupnim imenom sahelska kraljestva.
Geografija uredi
Regija ima savanski tip podnebja ter se vije od Atlantskega oceana na zahodu do roga Afrike na vzhodu, medtem pa spreminja tip pokrajine od polsuhih travišč do trnjeve savane. Območje prejme 200-500 mm padavin letno, in sicer večinoma v monsunski dobi med majem in avgustom. Sicer je količino padavin težko predvideti, a se od 60. let 20. stoletja iz leta v leto zmanjšuje (ne več kot 200 mm v zadnjih letih). Stroka ni zedinjena, ali ta upad padavin pomeni neizbežno dezertifikacijo območja. Obstaja močna povezanost med količino padavin v Sahelu in močjo orkanov na Atlantiku.
Najpomembnejša dejavnika, ki določata rodovitnost zemlje v regiji, sta voda in mikrohranila, zlasti dušik in fosfati. Pomembna vira vode za regijo sta reka Niger in jezero Čad.
Sahel je bil pred približno 12.500 leti še del saharske puščave ter kot tak prekrit s peščenimi sipinami, ki so oblikovale današnje površje.
Demografija uredi
Tradicionalno prebivalstvo Sahela so polnomadska ljudstva, ki se ukvarjajo s poljedelstvom in vzrejo živine. Pomemben del njihovega kmetijstva je prilagajanje naravnim razmeram z nomadstvom: v vlažni sezoni se črede živine pasejo v severnih predelih regije z bolj kvalitetno prstjo, za čas suhe sezone pa se preselijo nekaj sto kilometrov južneje, kjer je najti več sicer manj kvalitetne hrane.
Množina prebivalstva v Sahelu se veča, kar povzroča dodatne probleme v zvezi s pomanjkanjem hrane in vode.
Suše v Sahelu uredi
V začetku stoletja, leta 1914 je območje prizadela huda suša zaradi večletnega drastičnega upada količine padavin, čemur je sledila obsežna lakota. Količina padavin pa se je nekoliko povečala v 60. letih istega stoletja, kar je omogočilo lažje življenje v severnih področjih Sahela. Zato so se začela prizadevanja za poselitev teh predelov, sledilo pa je dolgo sušno obdobje med letoma 1968 in 1974. Slednje je bilo najhujše v zadnjih 150 letih in je imelo za posledico onemogočenje trajnostnega kmetovanja na severu, sledili pa so močni pojavi denudacije. Tudi tokrat je prišlo do velike lakote.
Mednarodna skupnost je skušala ublažiti posledice te katastrofe, kasneje je bil ustanovljen tudi Mednarodni sklad za kmetijski razvoj. Nekatere sahelske države pa so se povezale v Komite za nadzor nad sušo v Sahelu (Comité permanent inter-État de lutte contre la sécheresse au Sahel, CILSS), ki vodi projekte raziskav in pomoči. Opazovalci pa glede ohranjanja Sahela kot primernega življenjskega okolja verjamejo zlasti v pomen razvoja lokalnih gospodarskih sistemov, ki povečini sodijo med najbolj zaostale in najmanj industrializirane na svetu.
Danes se zaradi degradacije prsti in dezertifikacije površina Sahela zmanjšuje.
Viri uredi
- Wikipedija (english); geslo: Sahel; 15. 11. 2005 [1]
- Encarta Reference Library Premium 2005, različica 14.0.0.0603; Heath, Elizabeth: Sahel