Sète (okcitansko Seta) je pristaniško mesto in občina v južnem francoskem departmaju Hérault regije Languedoc-Roussillon. Leta 2009 je mesto imelo 42.496 prebivalcev.

Sète
Lega
Zemljevid
Sète se nahaja v Francija
Sète
Sète se nahaja v Okcitanija
Sète
43°24′16″N 3°41′48″E / 43.40444°N 3.69667°E / 43.40444; 3.69667Koordinati: 43°24′16″N 3°41′48″E / 43.40444°N 3.69667°E / 43.40444; 3.69667
DržavaFrancija
RegijaOksitanija
DepartmaHérault
OkrožjeMontpellier
KantonSète-1
Sète-2
InterkomunalitetaAglomeracijska skupnost
Bassin de Thau
Upravljanje
 • Župan (2001-2014) François Commeinhes (Zveza za ljudsko gibanje)
Površina
1
24,21 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
44.712
 • Gostota1.800 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
34301 /34200
Nadmorska višina0–176 m
(povp. 4 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Geografija uredi

Mesto je zgrajeno na in okoli hriba Mont Saint Clair, med slanim jezerom Étang de Thau, uporabljenim za gojenje ostrig in klapavic, in Lionskim zalivom. Sète je vzhodna izhodiščna točka vodnega kanala du Midi in končna točka kanala Rona-Sète.

Uprava uredi

Sète je sedež dveh kantonov:

  • Kanton Sète-1 (četrti Centre-ville, Vieux-Port, Gare, Zone-Industrielle, Pointe Courte, La Corniche: 20.404 prebivalci),
  • Kanton Sète-2 (četrti Mont Saint Clair, L'Ile de Thau, Le Barrou, Le Pont-Levis, Les Quilles, Le Saunier, Les Plages: 22.382 prebivalcev).

Oba kantona sta sestavna dela okrožja Montpellier.

Zgodovina uredi

Sprva ribiška vas se je začela razvijati z izgradnjo Južnega kanala v letu 1681. Do leta 1927 se je imenovala Cette.

Zanimivosti uredi

 
Molièrovo gledališče
  • cerkev sv. Ludvika; ob njeni posvetitvi leta 1703 je zavetnik pristanišča Ludvik IX. postal tudi zavetnik celotnega mesta;
  • gledališče Théâtre Molière
  • muzej Musée Paul Valéry
  • pokopališče le Cimetière Marin.

Pobratena mesta uredi

Glej tudi uredi

Sklici uredi

  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.

Zunanje povezave uredi