Runski kamni iz Jellinga

dva runska kamna v Jellingu, Danska

Runski kamni iz Jellinga (dansko Jellingstenene) so masivni izrezljani runski kamni iz 10. stoletja, najdeni v mestu Jelling na Danskem. Starejšega od dveh kamnov je postavil kralj Gorm Starejši v spomin na svojo ženo Thyro. Večjega od obeh kamnov je postavil sin kralja Gorma, Harald Modrozobi, v spomin na svoje starše, proslavljajoč njegovo osvojitev Danske in Norveške ter spreobrnitev Dancev v krščanstvo. Runski napisi na teh kamnih veljajo za najbolj znane na Danskem.[1] Leta 1994 so bili kamni, poleg grobnih gomil in majhne cerkve v bližini, vpisani na Unescov seznam svetovne dediščine kot neprimerljiv primer tako poganske kot krščanske nordijske kulture.[2]

Runski kamni iz Jellinga
Runski kamni iz Jellinga v steklenem ohišju (2012)
Unescova svetovna dediščina
Uradno imeJelling Mounds, Runic Stones and Church
Delkraj kulturne dediščine v Jellingu
LegaJelling, Vejle Kommune, Danska
Koordinati55°45′21″N 9°25′10″E / 55.75583°N 9.41944°E / 55.75583; 9.41944
Površina4,96 ha
VključujeGormov runski kamen
Haraldov runski kamen
Kriterij
Kulturno: iii
Referenca697
Vpis1994 (18. zasedanje)
Runski kamni iz Jellinga se nahaja v Danska
Runski kamni iz Jellinga
Lega: Runski kamni iz Jellinga

Pomen uredi

 
Dediščina leta 2004: v ospredju so runski kamni; v ozadju je ena od dveh gomil

Kamni so močno identificirani z nastankom Danske kot nacionalne države. Oba napisa omenjata ime Danska (v obliki tožilnika tanmaurk ([dɑnmɒrk]) na velikem kamnu in rodilnika tanmarkar (izgovorjeno [dɑnmɑrkɑɹ̻̊˔]) na majhnem kamnu).[3]

Večji kamen izrecno omenja spreobrnitev Danske od nordijskega poganstva in proces pokristjanjevanja, poleg upodobitve križanega Kristusa; zato ga popularno imenujejo »danski krstni list« (Danmarks dåbsattest), izraz, ki ga je v 1930-ih skoval umetnostni zgodovinar Rudolf Broby-Johansen.[4]

 
Cerkev v Jellingu
 
Notranjost cerkve v Jellingu s freskami iz leta 1125

Nedavna zgodovina uredi

Po tisočletni izpostavljenosti vremenskim vplivom se začnejo kazati razpoke. 15. novembra 2008 so strokovnjaki Unesca pregledali kamne, da bi ugotovili njihovo stanje. Strokovnjaki so zahtevali, da se kamni premaknejo v notranjo razstavno dvorano ali kako drugače zaščitijo na kraju samem, da se prepreči nadaljnja škoda zaradi vremena.[5]

Februarja 2011 je bila lokacija vandalizirana z uporabo zelene barve v spreju, z besedo GELWANE, napisano na obeh straneh večjega kamna, in z identičnimi grafitom, razpršenim na bližnjem nagrobniku in na vratih cerkve.[6] Po dolgih ugibanjih o možnem pomenu enigmatične besede gelwane[7] je bilo končno ugotovljeno, da je vandal 15-letni deček z Aspergerjevim sindromom, sama beseda pa je bila brez pomena.[8][9][10] Ker se barva še ni popolnoma strdila, so jo strokovnjaki lahko odstranili.

Danska agencija za dediščino se je odločila kamne obdržati na trenutni lokaciji in izbrala zasnovo zaščitnega ohišja med 157 projekti, prijavljenimi na natečaju. Zmagovalec natečaja je bil Nobel Architects. Stekleno ohišje ustvarja klimatski sistem, ki ohranja kamne pri fiksni temperaturi in vlažnosti ter jih ščiti pred vremenskimi vplivi. Zasnova vključuje pravokotno stekleno ohišje, ojačano z dvema masivnima bronastima stranicama, nameščenima na nosilnem jeklenem skeletu. Steklo je prevlečeno z antirefleksnim materialom, ki daje eksponatu zelenkast odtenek. Poleg tega bronasta patina oddaja rjasto, zelenkasto barvo, ki poudarja sive in rdečkaste tone runskih kamnov ter poudarja njihov monumentalni značaj in pomen.[11]

Runski kamen Haralda Modrozobega uredi

Napis na večjem od dveh kamnov iz Jellinga (Jelling II, Rundata DR 42) pomeni:

Kralj Haraldr je ukazal narediti ta spomenik v spomin na Gormarja, svojega očeta, in v spomin na Thyrvé, svojo mater; tistega Haraldra, ki si je pridobil vso Dansko in Norveško in naredil Dance za kristjane.

V normalizirani stari norveščini:

Haraldr konungr bað gǫrva kumbl þausi aft Gorm faður sinn auk aft Þórví móður sína. Sá Haraldr es sér vann Danmǫrk alla auk Norveg auk dani gærði kristna.[12]

danski prevod:

Kong Harald bød gøre disse kumler efter Gorm, sin fader, og efter Thyre, sin moder, den Harald, som vandt sig hele Danmark og Norge og gjorde danerne kristne.[13]

Na eni strani kamna je podoba križanega Kristusa, na drugi pa kača, ki se ovija okoli leva. Kristus je upodobljen, da stoji v obliki križa in se zaplete v nekaj, kar je videti kot veje. Ta upodobitev Kristusa je bila pogosto razumljena kot navedba vzporednic z 'obešanjem' nordijskega poganskega boga Odina, ki v Rúnatalu opisuje, da je bil obešen na drevo in preboden s sulico.[14]

Haraldov runski kamen
stran B: gravura živali in norveška trditev (glej rekonstrukcijo izvirnih barv)
stran C: prizor Križanja in danska zahteva za krst
Barvana kopija z razstave VIKING v Narodnem muzeju Danske]]

Gormov runski kamen uredi

Napis na starejšem in manjšem od kamnov iz Jellinga (Jelling I, Rundata DR 41) pomeni »Kralj Gorm je naredil ta spomenik v spomin na Thyrvé, svojo ženo, okras Danske«.

Prepis prečrkovanje[15]
(stran A) ᚴᚢᚱᛘᛦ ᛬ ᚴᚢᚾᚢᚴᛦ ᛬
᛬ ᚴ(ᛅᚱ)ᚦᛁ ᛬ ᚴᚢᛒᛚ ᛬ ᚦᚢᛋᛁ ᛬
᛬ ᛅ(ᚠᛏ) ᛬ ᚦᚢᚱᚢᛁ ᛬ ᚴᚢᚾᚢ
: kurmʀ : kunukʀ :
 : k(ar)þi : kubl : þusi :
 : a(ft) : þurui : kunu
(stran B) ᛋᛁᚾᛅ ᛬ ᛏᛅᚾᛘᛅᚱᚴᛅᛦ ᛬ ᛒᚢᛏ ᛬ : sina : tanmarkaʀ : but :
Gormov runski kamen
stran A
stran B: Danska trditev v okrasju

Sklici uredi

  1. Jelling stones. Encyclopædia Britannica. 2008.
  2. »Jelling Mounds, Runic Stones and Church«. UNESCO World Heritage Centre. United Nations Educational, Scientific, and Cultural Organization. Pridobljeno 19. junija 2021.
  3. Carl L. Thunberg (2012). Att tolka Svitjod. Göteborgs universitet. CLTS. p. 51. ISBN 978-91-981859-4-2.
  4. Lokalhistorie fra Sydøstjylland Arhivirano 2021-09-05 na Wayback Machine., Historisk Samfund for Sydøstjylland og bidragyderne (2010), p. 83.
  5. »Eksperter: Runestenene skal reddes«. Danmarks Radio. 16. november 2008. Pridobljeno 16. novembra 2008.
  6. Politiken.dk: Jellingstenene hærget af graffiti
  7. More Jelling Stones graffiti: Gelwane the Second and Web mining
  8. Politiken.dk
  9. Ritzau (20 February 2011). Jellingstenen skal renses hurtigst muligt. Kriteligt Dagblad. Retrieved 3 April 2017.
  10. »"Gelwane" art project«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. februarja 2017. Pridobljeno 18. junija 2023.
  11. Covering of the runic stones in Jelling, Denmark Arhivirano 2013-04-14 at Archive.is. – Copper Concept. Access date: 13 July 2012.
  12. Stefan Brink, Neil Price, The Viking World, Routledge (2008), p. 277.
  13. »Jellingstenene, ca. 950-965«. danmarkshistorien.dk (v danščini). Pridobljeno 27. avgusta 2022.
  14. Kure, Henning (2007). »Hanging on the World Tree: Man and Cosmos in Old Norse Mythic Poetry«. V Andrén, Anders; Jennbert, Kristina; in sod. (ur.). Old Norse Religion in Long-Term Perspectives: Origins, Changes, and Interactions. Lund: Nordic Academic Press. str. 68–73. ISBN 978-91-89116-81-8. pp. 69–70.
  15. (Jacobsen & Moltke, 1941–42, DR 41)

Literatura uredi

  • Hogan, C. Michael. "Jelling Stones," Megalithic Portal, editor Andy Burnham
  • Rundata, Joint Nordic database for runic inscriptions.
  • Jacobsen, Lis; Moltke, Erik (1941–42). Danmarks Runeindskrifter. Copenhagen: Ejnar Munksgaards Forlag.

Zunanje povezave uredi