Rman
Rman (znanstveno ime Achillea) je rod kritosemenk iz družine nebinovk, v katerega uvrščamo približno 85 danes živečih opisanih vrst. Kot pri ostalih nebinovkah imajo predstavniki cvetove v koških - glavičastih socvetjih, ki so nadalje združeni v gosto češuljo. Za rmane konkretno pa je značilno, da je venec jezičastih cvetov bolj ali manj okrogel, listi pa so pernato deljeni in na steblu nameščeni premenjalno. Koški so majhni.[2] Cvetovi so lahko beli, rumeni, oranžni, rožnati ali rdeči.
| Rman | ||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 navadni rman (Achillea millefolium)
| ||||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
| Tipska vrsta | ||||||||||||||||
| Achillea tenuifolia Lam. | ||||||||||||||||
| Sinonimi | ||||||||||||||||
|
Millefolium Mill.[1] |
Predstavniki rastejo v Evropi in v območjih Azije z zmernim podnebjem. Nekaj vrst raste tudi v Severni Ameriki.
Rod je dobil znanstveno ime po grškem mitološkem junaku Ahilu, ki naj bi sodeč po Iliadi z rmanom zdravil rane svojih vojakov. Linne, ki je rod opisal, je uporabil tradicionalno ime, ki so ga hortikulturisti prevzeli iz grščine.[3] Nekatere vrste so znane po svojem zdravilnem delovanju, zaradi česar se uporabljajo v ljudskem zdravilstvu, druge pa gojijo kot okrasne rastline.
Vrste uredi
 |
Opisanih je približno 85 vrst rmanov. V Sloveniji so slabo poznani, tu rastejo po zdaj znanih podatkih naslednje vrste:[2][4]
- črnikasti rman (Achillea atrata)
- planinski pelin (Achillea clavenae) - ime pelin je dobil po listih, ki so bolj podobni listom pelina
- rumeni rman (Achillea filipendulina)
- pehtranov rman (Achillea ptarmica)
- nazobčani rman (Achillea distans)
- togi rman (Achillea stricta)
- navadni rman (Achillea millefolium)
- panonski rman (Achillea pannonica)
- ščetinastolistni rman (Achillea setacea)
- rožnatobeli rman (Achillea roseoalba)
- hribski rman (Achillea collina)
- žlahtni rman (Achillea nobilis)
- zelenkasti rman (Achillea virescens)
Viri uredi
- ↑ »Achillea«. Index Nominum Genericorum. International Association for Plant Taxonomy. 20. februar 2006. Pridobljeno 21. maja 2008.
- ↑ 2,0 2,1 Andrej Martinčič; in sod. (1999). Mala flora Slovenije (3 izd.). Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. COBISS 99439616. ISBN 86-365-0300-0.
- ↑ Vandaveer C. (2002). Why was yarrow named for Achilles? Arhivirano 2008-10-08 na Wayback Machine.. killerplants.com. Pridobljeno 21.10.2009.
- ↑ Zlatica[mrtva povezava]. Register flore Slovenije, Biološki inštitut Jovana Hadžija. Pridobljeno 21.10.2009.
Glej tudi uredi
