Rjavi uhati netopir

Rjavi uhati netopir
	;
Ohranitveno stanje taksona
	; najmanj ogrožen (IUCN)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali);
Deblo:	Chordata (strunarji);
Razred:	Mammalia (sesalci);
Red:	Chiroptera (netopirji);
Družina:	Vespertilionidae (gladkonosi netopirji);
Rod:	Plecotus;
Vrsta:	P. auritus;
Znanstveno ime
	Plecotus auritus; (Linnaeus, 1758)

Rjavi uhati netopir (znanstveno ime Plecotus auritus) je velika vrsta netopirjev, razširjena v Evropi.

Opis uredi

Odrasle živali merijo v dolžino med 42 in 53 mm, razpon prhuti imajo med 24 in 29 cm, tehtajo pa med 5 in 11 grami. Ime je vrsta dobila po dolgih uhljih, ki v dolžino merijo od 33 do 39 mm.

Ta vrsta netopirjev dan preživi v skupinah. Najraje se zadržujejo v podzemnih jamah, lahko pa tudi v votlih drevesih in stavbah. Za razliko od večine netopirjev se pri lovu na žuželke, ki jih običajno ne lovi v letu, zanaša na vid^[2]. Pogosto lovi tudi podnevi, leti pa počasneje od večine ostalih vrst netopirjev.

Parjenje poteka jeseni, samice pa junija naslednje leto skotijo po enega mladiča.

Eholociranje uredi

Pri lovu si poleg vida pomaga tudi z eholociranjem na frekvencah med 27 in 56 kHz, z največjo energijo pri 45 kHz in povprečno dolžino pulzov 2,5 ms^[3]^[4].

Zunanje povezave uredi

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Rjavi uhati netopir

Woodland Management For Bats Guide Arhivirano 2013-03-19 na Wayback Machine.
Chiroptera Specialist Group (1996). Plecotus auritus . Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst 2006. IUCN 2006. Pridobljeno: 12 May 2006.
Stevens, Martin (2005): The role of eyespots as anti-predator mechanisms, principally demonstrated in the Lepidoptera. Biol. Rev. 80(4): 573–588. DOI: 10.1017/S1464793105006810 (HTML abstract)
ARKive Arhivirano 2008-04-12 na Wayback Machine. fotografije

Sklici in opombe uredi

↑ Linnæus, Carl (1758). Systema naturæ per regna tria naturæ, secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis. Tomus I (v latinščini) (10 izd.). Holmiæ: Laurentius Salvius. str. 32. Pridobljeno 22. novembra 2012.
↑ (Stevens 2005).
↑ Parsons, S. and Jones, G. (2000) 'Acoustic identification of twelve species of echolocating bat by discriminant function analysis and artificial neural networks.' J Exp Biol., 203: 2641-2656.
↑ Obrist, M.K., Boesch, R. and Flückiger, P.F. (2004) 'Variability in echolocation call design of 26 Swiss bat species: Consequences, limits and options for automated field identification with a synergic pattern recognition approach.' Mammalia., 68 (4): 307-32.

Ta članek o sesalcih je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[1] Linnæus, Carl (1758). Systema naturæ per regna tria naturæ, secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis. Tomus I (v latinščini) (10 izd.). Holmiæ: Laurentius Salvius. str. 32. Pridobljeno 22. novembra 2012.

[2] (Stevens 2005).

[3] Parsons, S. and Jones, G. (2000) 'Acoustic identification of twelve species of echolocating bat by discriminant function analysis and artificial neural networks.' J Exp Biol., 203: 2641-2656.

[4] Obrist, M.K., Boesch, R. and Flückiger, P.F. (2004) 'Variability in echolocation call design of 26 Swiss bat species: Consequences, limits and options for automated field identification with a synergic pattern recognition approach.' Mammalia., 68 (4): 307-32.

[1]

[2]

[3]

[4]