Retijske Alpe
Retijske Alpe (nemško Rätischen Alpen, italijansko Alpi Retiche) je gorovje del Vzhodnih Alp in ležijo na obmejnem območju vzhodne Švice, zahodne Avstrije, Lihtenštajna in severne Italije.
Retijske Alpe | |
---|---|
nemško Rätische Alpen; italijansko Alpi Retiche | |
Najvišja točka | |
Vrh | Piz Bernina |
Nadm. višina | 4.049 m |
Koordinate | 46°48′N 10°0′E / 46.800°N 10.000°E |
Geografija | |
Države | Italija, Švica, Lihtenštajn in Avstrija |
Države/Province | Lombardija, Trentino-Südtirol,, Vzhodna Švica, Lihtenštajn in Vorarlberg, Tirol |
Gorovje | Alpe |
Meji na | Lepontinske Alpe, Luganske Predalpe, Glarnske Alpe, Bergamske Alpe in Predalpe, Predalpe nad Brescio in Gardo, Dolomiti in Zahodne Ture, Severne Tirolske apnenčaste Alpe, Tirolske skrilaste Alpe |
Geologija | |
Orogeneza | Alpidska orogeneza |
Poimenovane so po ljudstvu Retijci.
Lega uredi
Retijske Alpe ležijo pretežno v švicarskem kantonu Graubünden vzhodno od prelaza Splügen. Potekajo skozi Engadin v severnem delu (najvišji vrh: Piz Linard, 3411 m), skozi Lihtenštajn in avstrijski zvezni deželi Predarlska in Tirolska z južnim ločenim delom (najvišji vrh: Piz Bernina, 4049 metrov), ter tudi italijanske pokrajine Sondrio, Južna Tirolska in Trentinsko - Zgornje Poadižje
Razdelitev uredi
Po podatkih SOIUSA - Enotna mednarodna orografska razdelitev Alp iz leta 2005 in drugih sodobnih klasifikacij Alp, Retijske Alpe glede na različno geološko sestavo ne tvorijo le ene skupine.
Po SOIUSA so razdeljena v naslednje tri dele (med 36 enot) [1]:
- Zahodne Retijske Alpe (Piz Bernina, 4049 m)
- Vzhodne Retijske Alpe (Wildspitze, 3772 m)
- Južne Retijske Alpe (Ortler, 3905 m)
Nadaljnja razdelitev uredi
V Retijske Alpe sodi skupina Bernina, Albulske Alpe, Livignjske Alpe, skupina Umbrail, skupina Sesvenna, Silvretta in Rätikon, skupina Brenta.
Včasih so sem prištevali tudi Plessurske Alpe.
Po italijanski delitvi (CAI - Club Alpino Italiano) se Retijske Alpe nahajajo tudi južno in se raztezajo proti vzhodu navzdol do prelaza Timmelsjoch. Nato prečijo skupino Bernina-Livigno, tudi južno od Valtellina, kjer se nahajajo Alpi Orobiche, Ortlerske Alpe z Sobretto in Sesvenno, in Oetztalske Alpe (Alpi Venoste).
Pokrajina uredi
V južnem delu se med reko Inn in prelazom Ofenpass, v kantonu Graubünden nahaja Švicarski narodni park. Je od leta 1979 UNESCO-v biosferni rezervat in s svojim sedanjim območja v državi 170,3 km² tudi največje ohranitveno območje. [2]
V Retijskih Alpah je največji italijanski ledenik Adamello.
Rastlinstvo in živalstvo uredi
Rastlinstvo je zelo raznoliko in obsega veliko zaščitenih vrst, kot so planika in nekatere vrste sviščev. V iglastih gozdovih so prisotni (bor, jelka in macesen), ki imajo idealno okolje za svojo rast.
Živalstvo je prav tako bogato s predstavniki: navadna veverica, velika podlasica, srna, navadni jelen, alpski kozorog, gams in, čeprav v zelo majhnem številu, volk in rjavi medved. Tu živijo številne ptice: orli, sokoli, kanja, mala uharica, čuk, žolne.
Pomembnejša naselja uredi
Število prebivalcev v tej regiji se zmanjšuje. Nekaj večjih mest: Sondrio, Chiavenna, Morbegno, Tirano, Sondalo, Grosio, Bormio, Livigno, Edolo, Ponte di Legno, Vipiteno, Merano, Saint Moritz, Innsbruck.
Prelaz Maloja povezuje pokrajini Sondrio in Engadin, prelaz Bernina Tirano z Engadinom in Valtellino, prelaz Reschen Vinschgau z avstrijsko Tirolsko; sem se prišteje na italijanskem ozemlju še prelaz Stelvio, prelaz Tonale in prelaz Aprica.
Sklici uredi
- ↑ La SOIUSA inserisce le Alpi Retiche Occidentali ed Orientali nelle Alpi Centro-orientali e le Alpi Retiche meridionali nelle Alpi Sud-orientali.
- ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. novembra 2012. Pridobljeno 24. marca 2017.
Literatura uredi
Jürg Baeder, Chasper Baumann, Gianni Bodini, Ludwig Thoma: Ferienland Vinschgau, Landeck, Unterengadin: Magisches Rätisches Dreieck. Hrsg. von Bernhard Erb, Schillinger Verlag, 1999, ISBN 978-3891552476