Razprava o astrologiji v kaijuanskem obdobju

Razprava o astrologiji v kaijuanskem obdobju (kitajsko 開元占經), imenovana tudi Kaijuanska opazovanja zvezd,[1] (Kaijuan Džandžing)[2] je kitajska astrološka enciklopedija, ki so jo v kaijuanskem obdobju dinastije Tang v letih 714 do 724 n. št. uredili Gautama Siddha in skupina učenjakov.

Razprava o astrologiji v kaijuanskem oobdobju
105. zvezek Razprave o astrologiji v kaijuanskem oobdobju
Tradicionalno kitajsko開元占經
Poenostavljeno kitajsko开元占经

Knjiga je razdeljena na 120 zvezkov in obsega okoli 600.000 besed. Kaijuan Džandžing vključuje številne fragmente drugih del, vključno s katalogoma zvezd Ši Šena in Gan Deja ter v 104. poglavju prevedeno različico indijskega koledarja Navagraha. Avtor je morda uporabil tudi Jisidžan, ki ga je sestavil Li Čunfeng okoli leta 645. V Kaijuan Džandžing je tudi v kitajščino prevedena Arjabhatova tabela sinusov, delo slavnega istoimenskega indijskega astronoma.[2]

Kaijuan Džandžing so prenehali prepisovati v 10. stoletju. Leta 1616 je bila deležna pozornosti učenjaka Čeng Mingšana in bila pozneje vključena v zbirke Siku Čuanšu iz 18. stoletja.

Sklici uredi

  1. Deng, Yinke. [2005] (2005). Chinese Ancient Inventions. ISBN 7-5085-0837-8.
  2. 2,0 2,1 Needham, Volume 3, str. 109.

Vira uredi

  • Bai Shouyi; in sod. (1989). A Comprehensive History of China. Zv. 10. Shanghai: Shanghai Renmin Chubanshe. str. 2, 008–2, 009. ISBN 7-208-04997-1.
  • Liu Shaojun (1992). Studies of the Chinese Mystical Culture Series : Comment and Review on the Ancient Astrology. Beijing: Beijing Normal University Press. str. 107–111. ISBN 7-303-01790-9.