Radiátor je naprava za prenos toplote, najpogosteje z vroče vode na zrak. Poimenovanje izvira iz besede radiacija, sevanje. Poimenovanje je protislovno, saj pri prenosu toplote z običajnih radiatorjev prevladuje pojav konvekcije, naravne ali prisilne. Grelnik, pri katerem računamo predvsem na sevanje, običajno poimenujemo infra grelnik.

Radiator centralne kurjave iz jeklene pločevine. Prej oblikovani plošči sta zvarjeni z uporovnim varjenjem.
Avtomobilski radiator iz aluminija. Površina je v obliki tankih cevi ali satovja, da je čim večja.

Izraz se najpogosteje uporablja za grelna telesa centralnega ogrevanja in za naprave v sistemih hlajenja motorjev pri avtomobilih z vodnim hlajenjem.

Za konstrukcijo radiatorjev je značilno, da skušamo povečati predvsem stično površino med radiatorjem in zrakom, na primer z rebri. Pri radiatorju centralnega ogrevanja na sliki je površina stika z zrakom povečana s širokimi presledki med kanali, po katerih se pretaka vroča voda. Prestop toplote med vodo (ali paro) na steno radiatorja z notranje strani je zaradi snovnih lastnosti vode (prevodnost, gostota) veliko boljši kot na zunanji strani, ki je v stiku z zrakom.

Pri avtomobilskih radiatorjih se boljši prestop toplote doseže s prisilnim pretokom zraka, z ventilatorjem.