Punat
Punat je naselje in pristanišče na otoku Krk (Hrvaška) in obenem upravno središče občine Punat; le-ta pa spada v Primorsko-goransko županijo.
Punat | |
|---|---|
 Punat | |
  Punat Geografska lega na Hrvaškem | |
| 45°0′36.00″N 14°37′48.00″E / 45.0100000°N 14.6300000°EKoordinati: 45°0′36.00″N 14°37′48.00″E / 45.0100000°N 14.6300000°E | |
| Država |  Hrvaška |
| Županija |  Primorsko-goranska županija |
| Občina | Punat |
| Nadm. višina | 15 m |
| Prebivalstvo (2001) | |
| • Skupno | 1.784 |
| Poštna številka | 51521 Punat |
| Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno). | |
Geografija uredi
Punat, drugo največje naselje na Krku, leži na jugovzhodni strani Puntarske (Košuljanske) drage, nedaleč stran od plitvega in ozkega preliva Usta, ob istoimenskem zalivu. Kraj sestavljata dva dela; starejše naselje, malo odmaknjeno od morja in novejši del ob morski obali.
Vhod v zaliv Punat je globok samo 3,2 m in širok okoli 180 m. (V pripravi je projekt, da se plovno korito poglobi na 4,5 m).[1] Burja in jugozahodni veter lahko plovbo manjših plovil otežkočita ali celo onomogočita. Plovbo v prelivu uravnavajo usmerjevalne oznake in trije svetilniki.
Gospodarstvo uredi
Glavna gospodarska dejavnost je turizem. V preteklosti je bila tu znana ladjedelnica, zdaj pa kraj slovi po eni največjih in najbolje opremljenih marin na vzhodni obali Jadrana. Marina Punat ima 860 privezov v morju in 300 mest na kopnem. Obiskovalcem nudi servisno delavnico, dva nepremična dvigala (5 in 10 t), premično (30 t) dvigalo, in splavno drčo. Poleg dveh avtokampov in enega nudističnega kampa so v kraju še štirje hoteli (H.Park I., Depandansa Park II., H. Kanjat in H.Omorika)[2]
Zgodovina uredi
Staro ime kraja Villa di Ponte izvira iz leta 1480[3]. Med najstarejše zgradbe v kraju spada »stari toš«, mlin za olive, ki je bil postavljen v 18. stoletju. Župnijska cerkev, postavljena 1773, je bila 1934 pregrajena. Na koncu zaliva , ob cesti proti Krku, okoli 3 km od naselja, stoji cerkvica sv. Donata, postavljena v 9. stoletju, eden najstarejših spomenikov posebne oblike (cerkvica ima kupolo nad centralnim prostorom in dve polkrožni apsidi).
Demografija uredi
| Pregled števila prebivalcev po letih[4] | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 |
| 1241 | 1363 | 1667 | 2120 | 2372 | 2447 | 2626 | 2320 | 1958 | 1917 | 1635 | 1390 | 1546 | 1696 | 1784 |
Sklici uredi
- ↑ Hrvatska 808 luka in uvala, Nediljko Dominović d.o.o., Zagreb, 2007
- ↑ Vzhodna jadranska obala, otoki in zaledje, Geodetski zavod Slovenije d.d., Ljubljana, 2003
- ↑ Jadran, Vodič i Atlas, Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb, 1971
- ↑ - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.
Glej tudi uredi
