Prvačina
Prvačina (italijansko Prevacina) je naselje v Mestni občini Nova Gorica.
Prvačina | |
|---|---|
 | |
  Prvačina Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°53′16.36″N 13°43′23.19″E / 45.8878778°N 13.7231083°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Goriška regija |
| Tradicionalna pokrajina | Primorska |
| Občina | Nova Gorica |
| Površina | |
| • Skupno | 4,6 km2 |
| Nadm. višina | 58,4 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 1.249 |
| • Gostota | 270 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 5297 Prvačina |
| Zemljevidi | |
Prvačina - Vaško jedro | |
| Lega | Mestna občina Nova Gorica |
| RKD št. | 24952 (opis enote)[2] |
Prvačina je razloženo naselje z jedrom na nizki vzpetini, ki ga zaključuje cerkev sv. Andreja. Leži Vipavski dolini ob reki Vipavi nad železniško progo Jesenice-Sežana. Kraj je znan po prazniku breskev, ki ga vsako leto organizira krajevna skupnost Prvačina. Naselje je bilo močno prizadeto v poplavi 29. in 30. marca 2009.
Izvor krajevnega imena uredi
Krajevno ime je izpeljano iz osebnega imena, ki se ohranja v tamkajšnem vodovodnem imenu Prvač. To se je domnevno razvilo iz hipokoristika Pribačь, ki spada med slovanska osebna imena. Kraj je torej poimenovan po očetu z imenom Pribač. V starih listinah se kraj prvič omenja leta 1298 kot Prebätsch, 1339 de Preuacio, 1361 Priwatsch, in 1402 kot Prebatsch.[3]
V obdobju Avstro-Ogrske je imela Prvačina poštni urad, kjer so uporabljali dvojezični poštni žig Prebacina/Prvačina. Poleg pošte je bila v Prvačini železniška postaja, ki je nadzorovala kretnice proti Ajdovščini oziroma Štanjelu.
Zgodovina uredi
Leta 1752 je bila ustanovljena Prvačka pleh muzika.
Leta 1826 je začela delovati osnovna šola.
Med 1. svetovno vojno se je kraj znašel v najožjem zaledju Soške fronte. Ob civilnem pokopališču je bilo urejeno tudi vojaško pokopališče z impozantnim obzidjem, ki je bilo kasneje podrto, nagrobni križi in ostale oznake pa odstranjeni.
Po 1. svetovni vojni je veliko prvačkih žena odšlo na delo v Egipt, natančneje Aleksandrijo (Aleksandrinke). Delale so kakor gospodinje ali dojilje. V spomin nanje v kraju delujeta društvo Aleksadrink in muzej.
Ljudje povezani s krajem uredi
- Alojzij Matija Zorn, goriški nadškof
- Hilarij Zorn, cerkveni dostojanstvenik in publicist
Galerija uredi
Vojaško pokopališče uredi
.jpg)
.jpg)
.jpg)
Ostale slike uredi
-
Železniška postaja -
Cerkev sv. Andreja -
Razglednica Prvačine iz leta 1910
Sklici in opombe uredi
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 24952«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan
Glej tudi uredi
Zunanje povezave uredi
Predstavnosti o temi Prvačina v Wikimedijini zbirki
