Prozna Edda (imenovana tudi mlajša ali Snorrijeva Edda) je zbirka nordijskih mitoloških pesmi in legend, ki jih je v 13. stoletju (okoli leta 1220) zbral in zapisal islandski politik, pesnik in zgodovinar Snorri Sturlusson, po katerem je delo dobilo tudi naziv Snorrijeva Edda. Snorri je s to zbirko ustvaril nekakšen priročnik za skalde in učbenik za pesnike, v katerem je neprestano poudarjal, da gre pri tej zbirki za izmišljene zgodbe. V tej Eddi je zapisal ena prvih pravil pesniške dikcije, ki jo je utemeljil na konkretnih primerih.

Kasneje so na Islandiji našli še druge, starejše pisne vire, po katerih je Snorri sestavil svojo Eddo. Ti rokopisi naj bi izvirali iz 9. stoletja, torej v čas, ko je bila cela Skandinavija še povsem poganska. To so bile pesmi, na katerih je temeljila Snorrijeva Edda.

Prozna Edda je sestavljena iz treh knjig: Gylfaginning, Skáldskaparmál in Háttatal. Poleg teh treh knjig spada v sklop prozne Edde še sedem rokopisov drugih avtorjev, ki so nastali med letoma 1300 in 1600.