Próvírus je virusni genom, ki se vključi v kromosom gostiteljske celice in z delitvijo celic prehaja na njene potomke. Aktivira se lahko samoodsebno ali s specifičnim dražljajem.[1] Primer virusa, ki se pri človeku nahaja v organizmu v obliki provirusa, je virus HIV.[2]

V taki obliki lahko virus ostaja latenen v gostitelju in se prenaša na hčerinske celice. Provirusna oblika predstavlja običajni replikacijski cikel retrovirusov in drugih virusov, katerih DNK se vgradi v gostiteljevo dednino. Okoli 8 odstotkov človeške dednine predstavljajo predvirusni geni, ki pripadajo endogenim retrovirusom.[3]

Izraz je vpeljal Richard Shope, ki je leta 1935 opisal papilomske viruse pri kuncih in predpostavil, da se ti DNK-virusi nahajajo v njihovem telesu v provirusni obliki. Howard Temin je z odkritjem reverzne transkriptaze dokazal tudi mehanizem, a katerim lahko virusi to dosežejo.[4]

Glej tudi uredi

Viri uredi

  1. http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=provirus[mrtva povezava], Slovenski medicinski e-slovar, vpogled 27. 1. 2012.
  2. Campbell, Neil A.; Reece, Jane B.; Urry, Lisa A.; Cain, Michael L.; Wasserman, Steven A.; Minorsky, Peter V.; Jackson, Robert B. (2008). Biology (8. izd.). str. 389. ISBN 978-0-8053-6844-4.
  3. R. Belshaw, V. Pereira u.a.: Long-term reinfection of the human genome by endogenous retroviruses. V: Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America. Zvezek 101, št. 14, april 2004, S. 4894–4899, ISSN 0027-8424. DOI: 10.1073/pnas.0307800101. PMID 15044706.
  4. R. E. Shope, E. W. Hurst: INFECTIOUS PAPILLOMATOSIS OF RABBITS : WITH A NOTE ON THE HISTOPATHOLOGY. V: The Journal of experimental medicine. Zvezek 58, št. 5, Oktober 1933, S. 607–624, ISSN 0022-1007. PMID 19870219.