Predor Sveti Ilija
Predor Sveti Ilija je cestni predor skozi Biokovo, ki povezuje obalni in celinski del Splitsko-dalmatinske županije.
 | |
| Južni vhod | |
| Osnovni podatki | |
|---|---|
| Lokacija |  Biokovo, Hrvaška |
| Koordinati | 43°22′19″N 17°0′1″E / 43.37194°N 17.00028°E |
| Trasa |  Državna cesta D76 |
| Delovanje | |
| Odprt | 2013 |
| Cestnina | brez (od 1. 1. 2018) |
| Tehnični podatki | |
| Dolžina | 4248 m |
Lega in značilnosti uredi
Enocevni predor je dolg 4248 m, ima 7,7 metra široko cestišče in servisno cev z zahodne strani, dolgo 4255,62 metra.[1] Predor se nahaja na državni cesti D76, nekdanji D532. Teče pod gorovjem Biokovo med naseljema Bast v občini Baška Voda (na južni strani) in Rastovac v občini Zagvozd (na severni strani).
Ime nosi po istoimenskem biokovskem vrhu, pod katerim teče. Predor je četrti najdaljši na Hrvaškem, vendar ima od vseh hrvaških predorov daleč najvišji nadsloj (1336,5 metra;[2] za primerjavo, najvišji nadsloj predora Sveti Rok znaša 580 metrov in predora Karavanke 1120 metrov).
Gradnja predora se je začela 25. marca 2008 s severne strani. Do preboja je prišlo 21. januarja 2010. Pri gradnji sta sodelovali podjetji Hidroelektra niskogradnja iz Zagreba, ki je vrtalo predor s severne strani, ter Konstruktor iz Splita, ki je predor vrtal z južne strani.[3]
Predor je bil odprt 8. julija 2013. Cestnina, ki je od odprtja dalje za osebna vozila znašala 20 kun in se je plačevala na samodejni cestninski postaji na severni strani predora,[4] je bila ukinjena 1. januarja 2018.[5]
Sklici uredi
- ↑ Tunel Sv. Ilija, 21. januar 2010.
- ↑ »Probijen Sv. Ilija: Sada možemo autoputom do Münchena!«. Slobodna Dalmacija (v hrvaščini). 21. januar 2010.
- ↑ »Tunel Biokovo probili ranije, nema spektakla«. Večernji list (v hrvaščini). 22. januar 2010.
- ↑ »Tunel Sveti Ilija pušten u promet, cestarina za osobna vozila 20 kn« (v hrvaščini). 8. julij 2013.
- ↑ »Od danas se više ne plaća tunelarina za tunel Sv. Ilija, a to je važna vijest za stanovnike Imotskog i okolice« (v hrvaščini). 1. januar 2018.
Zunanje povezave uredi
