Primož Trubar: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev urejanja uporabnika 188.230.233.35 (pogovor) na zadnjo redakcijo uporabnika A09 Oznaka: vrnitev |
mBrez povzetka urejanja Oznaki: vrnjeno vizualno urejanje |
||
Vrstica 22:
Leta 1520 mu je verjetno turjaški grof omogočil, da se je šel šolat za duhovnika, zato je nadarjeni mladenič pri dvanajstih letih za vedno odšel iz rojstnega kraja. Eno leto se je šolal na [[Reka, Hrvaška|Reki]], nato dve leti v [[Salzburg]]u, kjer je pridobival temeljno izobrazbo gramatike, dialektike, retorike in nemščine. Od tam je odšel v [[Trst]] pod tutorstvo rimskokatoliškega škofa Pietra Bonoma, kjer je prišel v stik s [[Renesančni humanizem|humanističnimi]] pisatelji, še posebej z Erazmom Roterdamskim.
Ko je bil star devetnajst let, mu je tržaški škof [[Pietro Bonomo]] dodelil župnijo [[Loka pri Zidanem mostu|Loka pri Zidanem Mostu]]. Jeseni 1527 je Bonomo mladega Trubarja napotil na študij na [[Dunaj]]. Zaradi vojske osmanskega imperija, ki se je [[Prvo obleganje Dunaja|bližala Dunaju]], je bilo ogroženo in oteženo življenje v mestu. Zato se je jeseni 1529 vrnil k škofu v Trst. Tam je maševal in pridigal v minoritski cerkvi. Leta 1530 ga je škof posvetil za duhovnika in ga določil za vikarja v župniji sv. Martina v Laškem. Duhovno službo je tam opravljal v skladu s katoliškim obredom, vendar so njegove zgodnje pridige že spominjale na pridige [[Erazem Rotterdamski|Erazma Rotterdamskega]]. Prenavljal je cerkve in župnišča v Celju, Laškem in drugje.
[[Slika:Grb Primoža Trubarja (po Valvazorju).svg|levo|sličica|Trubarjev grb, kot ga je narisal [[Janez Vajkard Valvasor|Janez Vajkard Valvazor]] v knjigi [[Opus insignium armorumque]]]]
V [[Ljubljana|Ljubljano]] se je vrnil leta 1536 in postal škofijski vikar. V mestu je pridigal slovensko in nemško. V svojih pridigah je uporabljal svetopisemsko razlago švicarskih reformistov in zwinglijancev [[Henrich Bullinger|Henricha Bullingerja]] in [[Konrad Pellikan|Konrada Pelikana]] in se seznanil z deli [[Martin Luther|Martina Luthra]]. Zaradi njegovih nazorov se je leta 1540 zganil deželni glavar [[Nikola Juršič]]. Trubar bi skoraj pristal v ječi, vendar so ga somišljeniki pravočasno posvarili. Zaradi preganjanja se je ponovno zatekel v Trst k Bonomu. Tam se je poglobil v teološke spise švicarskega reformatorja [[Jean Calvin|Calvina]]. Bonomo je ljubljanskega škofa Kacijanarja kmalu prepričal, da je Trubarja imenoval za [[kanonik]]a. V novo službo je tako stopil leta 1542, znova v Ljubljani.
| |||