Redakcija: 14:43, 27. julij 2018 uredi Engelbert (pogovor \| prispevki) 67.307 urejanj m dodal Kategorija:Poslanci kranjskega deželnega zbora s pomočjo HotCat ← Starejše urejanje		Redakcija: 21:59, 3. januar 2020 uredi razveljavi Teaadamlje (pogovor \| prispevki) 132 urejanj Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 5: Spadal je med liberaliste iz skupine [[Mladoslovenci\|mladoslovencev]], ki so se trudili med narodom zbuditi narodno zavest in želeli čim hitreje priti do večjih pravic za ljudstvo in jezik. Leta 1869 je bil izvoljen v kranjski deželni zbor. ==Življenje in delo== Kot gimnazijec je s sošolci literarno deloval v skupini [[vajevci]]. Kasneje je ustvarjal predvsem na področju tako imenovane feljtonistike oziroma podlistkov. V njegovem času je ime veljalo za oznako žanra, danes z njim označujemo le pisanje pod črto v časopisu. Tu je literarne zasnove kombiniral z aktualnimi političnimi, kulturnimi in družbenimi temami. Pogosto se je v njih približal [[Satira (način pisanja)\|satiri]]. Spadal je med prve pisce feljtonov v časopisu ''[[Slovenski narod (časnik)\|Slovenskem narodu]]''. V njih je opisoval tudi svoje navdušenje nad pogumnim bojem [[Francija\|Francozev]] s [[Prusija\|Prusi]] leta 1870. Tu se vidijo njegove simpatije do svobodoljubja in francoske revolucije. ▼ Rodil se je v [[Repnje\|Repnjah]] kot najstarejši sin [[Jurij Zarnik\|Jurija Zarnika]], ki je bil delavec v [[cukrarna\|cukrarni]]. Zaradi manjšega zaslužka ni imel niti svoje hiše niti zemlje, zato so živeli zelo skromno. Vzgoja staršev je bila zelo stroga, vendar pa je oče poudarjal pomen izobrazbe in šolanja, ki ga je vsem svojim otrokom omogočal. Valentin je prvič stopil v šolo leta [[1842]] v [[Šentpeter\|Šentpetru]], kjer je bil sošolec s [[Fran Erjavec\|Franom Erjavcem]], s katerim se je spoprijateljil in ostal prijatelj do konca življenja. ▲~~Kot~~Leta ~~gimnazijec~~[[1848]] je vstopil v gimnazijo, kjer je s sošolci literarno deloval v skupini [[vajevci]] pod vodstvom [[Simon Jenko\|Simona Jenka]]. Po maturi je odšel na [[Dunaj\|Dunaj]], kjer se je vpisal na filozofsko fakulteto, kjer je študiral zgodovino. Tam je v [[Slovenski glasnik\|Glasniku]] objavil nekaj svojih povesti, pisal pa je tudi humoristične spise. Kasneje je ustvarjal predvsem na področju tako imenovane feljtonistike oziroma podlistkov. V njegovem času je ime veljalo za oznako žanra, danes z njim označujemo le pisanje pod črto v časopisu. Tu je literarne zasnove kombiniral z aktualnimi političnimi, kulturnimi in družbenimi temami. Pogosto se je v njih približal [[Satira (način pisanja)\|satiri]]. Spadal je med prve pisce feljtonov v časopisu ''[[Slovenski narod (časnik)\|Slovenskem narodu]]''. V njih je opisoval tudi svoje navdušenje nad pogumnim bojem [[Francija\|Francozev]] s [[Prusija\|Prusi]] leta 1870. Tu se vidijo njegove simpatije do svobodoljubja in francoske revolucije. Pri ''Slovenskem narodu'' je sodeloval predvsem z urednikom [[Josip Jurčič\|Josipom Jurčičem]]. Slednji mu je bil srednje naklonjen, saj je bil Zarnik sicer navdušen nad objavljanjem besedil, po drugi strani ni imel razvitih delovnih navad. Z Zarnikom se je ukvarjal tudi [[Fran Levstik]], ki se je iz pravnika ponorčeval z Zarnikovo karikaturo v eni od številk Pavlihe. Vrstica 15 ⟶ 17: * Peter Vodopivec, 2006: ''Od Pohlinove slovnice do samostojne države''. Ljubljana: Modrijan. * France Vreg, 2002: ''Feljton: novinarske, polliterarne in literarne oblike na Slovenskem''. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. * Marjeta Žebovec. ''Pustili so sled''. Občina Vodice. Vodice, 2002. {{COBISS\|119529984}} {{normativna kontrola}}

Valentin Zarnik: Razlika med redakcijama