Wikipedija

Janez Menart: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Tong (pogovor | prispevki)
3.950 urejanj
Redakcija 3372880 uporabnika NinaLajmis (pogovor) razveljavljena
dodala, uredila
Vrstica 1:
{{Infopolje Pisec
'''Janez Menart''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]] in [[prevajalec]] * [[29. september]] [[1929]], [[Maribor]], [[Slovenija]], † [[22. januar]] [[2004]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]].
| name = Janez Menart
 
[[Slika:| image = menart.jpg|thumb|Janez Menart]]
| caption = [[pesnik]], [[prevajalec]]
| birth_date = {{datum rojstva|1929|9|29|mf=y}}
| birth_place = [[Maribor]], [[Slovenija]])
| death_date = {{datum smrti in starost|2004|1|22|1929|9|29|mf=y}}
| death_place = [[Ljubljana]], [[Slovenija]]
| occupation = [[prevajalec]], [[svobodni književnik]], [[urednik]]
| movement = [[intimizem]]}}
 
== Življenje ==
 
Rodil se je v [[Maribor|Mariboru]], kjer je bila njegova mati [[gledališka igralka]]. Oba starša sta zgodaj umrla. Otroštvo je preživel v pri starih starših in rejnikih. [[osnovna šola|Osnovno šolo]] je obiskoval v [[Ljubljana|Ljubljani]], živel je v [[Marijanišče|Marijanišču]]. Na preizkusnem izpraševanju je pridobil eno od štirih za tisto leto razpisanih štipendij takratne [[Dravska banovina|Dravske banovine]], zato je lahko kljub skromnim razmeram nadaljeval šolanje na [[klasična gimnazija|klasični gimnaziji]]. Študiral je [[slovenistika|slovenistiko]] in [[primerjalna književnost|primerjalno književnost]] na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]], kjer je leta 1956 diplomiral.
Rodil se je v Mariboru, a je že od otroških let živel v Ljubljani. Njegova mati je bila gledališka igralka. Zgodaj je izgubil oba starša, živel pri starih starših in v internatih, večji del v [[Marijanišče|Marijanišču]]. Med letoma 1940 in 1948 je obiskoval [[klasična gimnazija|klasično gimnazijo]], nato pa študiral [[slovenistika|slovenistiko]] in [[primerjalna književnost|primerjalno književnost]] na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]], kjer je leta 1956 diplomiral. Po vojaščini se je zaposlil kot [[lektor]], [[dramaturg]] in vodja lutkovnega oddelka pri podjetju [[Triglav film]], kjer je ostal sedem let. Nato je živel kot svobodni književnik in prevajalec, leta 1967 pa se je zaposlil pri [[RTV Ljubljana]] kot [[urednik]] [[dramski oddelek|dramskega oddelka]]. Zaradi političnih nazorov so ga degradirali v dramaturga, po desetih letih pa je še tri leta delal kot prevajalec za tekoče zadeve. Nazadnje se je zaposlil kot vodja programa knjižnega kluba [[Svet knjige]] pri založbi [[Mladinska knjiga]] v Ljubljani, kjer je delal do upokojitve leta 1990.▼
 
▲Rodil se je v Mariboru, a je že od otroških let živel v Ljubljani. Njegova mati je bila gledališka igralka. Zgodaj je izgubil oba starša, živel pri starih starših in v internatih, večji del vPo [[Marijanišče|Marijanišču]].vojaška Med letoma 1940 in 1948 je obiskoval [[klasična gimnazijaobveznost|klasično gimnazijovojaščini]], nato pa študiral [[slovenistika|slovenistiko]] in [[primerjalna književnost|primerjalno književnost]] na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]], kjer je leta 1956 diplomiral. Po vojaščini se je zaposlil kot [[lektor]], [[dramaturg]] in vodja lutkovnega oddelka pri podjetju [[Triglav film]], kjer je ostal sedem let. Nato je živel kot svobodni književnik in prevajalec, leta 1967 pa se je zaposlil pri [[RTV Ljubljana]] kot [[urednik]] [[dramski oddelek|dramskega oddelka]]. ZaradiKasneje političnihje nazorovdelal sotam gakot degradirali v dramaturga[[dramaturg]], po desetih letih pa je še tri leta delalnato kot [[prevajalec]] za tekoče zadeve. Nazadnje se je zaposlil kot vodja programa knjižnega kluba [[Svet knjige]] pri založbi [[Mladinska knjiga]] v Ljubljani, kjer je delalostal do upokojitve leta 1990.
Junija 1983 je bil izvoljen za izrednega člana [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]], 23. aprila 1987 pa za rednega. Od 8. februarja 1985 do 12. januarja 1993 je bil tajnik svojega razreda. Pri [[Društvo slovenskih pisateljev|Društvu slovenskih pisateljev]] je bil v letih 1963 in 1969 tajnik, podpredsednik in predsednik.▼
 
▲Junija 1983 je bil izvoljen za izrednega člana [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]], 23. aprila 1987 pa za rednega. OdMed 8. februarjaletoma 1985 do 12. januarjain 1993 je bil tajnik svojega razreda. Pri [[Društvo slovenskih pisateljev|Društvu slovenskih pisateljev]] je bil v letih 1963 in 19691963—1969 tajnik, podpredsednik in predsednik.
 
Ženo Tonko je spoznal kot študent, rodila se jima je hčerka Barbara.
 
== Delo ==
Prvo pesem je Menart objavil pri dvajsetih letih. Leta 1953 je skupaj s [[Kajetan Kovič|Kajetanom Kovičem]], [[Tone Pavček|Tonetom Pavčkom]] in [[Ciril Zlobec|Cirilom Zlobcem]] izdal pesniško zbirko ''[[Pesmi štirih]]''., Dvedve leti kasneje je izdalpa prvo samostojno zbirko ''Prva jesen''. SlediliNaslednja sopesniška šezbirka ''Časopisni stihi'' velja (1960),za ''Belaoblikovno pravljica''eno (1963),najdrznejših. ''SemaforiZ mladosti''njo se uveljavil kot najširše razumljiv in sprejemljiv (1963)pesnik, ''Pesnikodlikuje pa ga izjemna jezikovna spretnost. V nadaljnjih zbirkah se predstavije znova oblikovno discipliniral. Poleg [[lirika|lirskih]] najdemo v Menartovi poeziji tudi [[epika|epske]] prvine: pesnitev ''Bela (1969)pravljica'', ,zbirki ''Srednjeveške balade'' (1973),ter ''PodSrednjeveške kužnimpridige znamenjemin balade''. (1977),Mladini sta namenjeni zbirka ''StatvePesnik življenjase predstavi'' (1979),in terslikanica ''SrednjeveškeMižek pridigefiga ingre baladepo svetu'' (1990).
 
Posthumno sta bili izdani zbirki ''Spomin'' in ''Epigrami''. V slednji je [[Tone Pavček]] zbral epigrame, objavljene v knjigah in dnevnem tisku. ''Spomin'' pa je zbirka še neobjavljenih pesmi, ki jo je pesnik nameraval izdati pod naslovom ''Zadnja pomlad''. [[Urednik]] [[Marjan Brezovar]] jim je dodal še ''Belo pravljico''.
Menart je nekatera dela tudi prevedel. Od prevodov poezije je v samostojnih knjigah izdal izbore iz pesniških del [[Robert Burns|Roberta Burnsa]], [[Samuel Taylor Coleridge|Samuela T. Coleridgea]], [[Victorja Hugoja]], [[Alphonse de Lamartine|Alphonsa de Lamartinea]], [[Alfred de Musset|Alfreda de Musseta]], [[Jacques Prevert|Jacquesa Préverta]], [[William Shakespeare|Williama Shakespearea]], [[Francois Villon|Francoisa Villona]], [[Grigor Vitez|Grigorja Viteza]] in tri drame [[angleška renesansa|angleške renesanse]] ([[Ben Jonson|Ben Jonson]], [[Thomas Kyd|Thomas Kyd]], [[Christopher Marlowe|Christopher Marlowe]]). ▼
Uredil je tudi antropologijo slovenskega pesništva ''Iz roda v rod duh išče pot'' ([[1969]]) in ''Pesmi dolenjske dežele'' ([[1884]]).
 
V slovenski poeziji je Janez Menart najboljši predstavnik oblikovno tradcionalne, po vsebini pa moderne poezije romantično razklanega humanizma. Oblikovno se opira na tradicionalno [[metrika|metriko]], ob kateri pa je ustvaril izviren [[stilistika|slog]], ki je mešanica romantičnih podob in vsakdanje govorice iz sodobnega življenja. V celotnem opusu se naslanja predvsem na [[romantična književnost|romantično]] in [[realizem|realistično]] izročilo. Bralcem so se priljubile zlasti njegove aktualne [[satira|satirične pesmi]], [[epigram|epigrami]] in [[travestija|literarne travestije]].
Posamične pesmi so bile prevedene v več jezikov, v samostojnih izdajah so izšli prevodi del v [[hrvaščina|hrvaškem]], [[srbščina|srbskem]], [[makedonščina|makedonskem]], [[italijanščina|italijanskem]] in [[ruščina|ruskem]] jeziku.▼
 
▲MenartPoleg izvirnega [[pesništvo|pesništva]] je nekateraJanez delaMenart znan tudi prevedelkot eden najboljših slovenskih pesniških [[prevajalec|prevajalcev]]. OdŠe prevodovzlasti pomembni so njegovi prevodi [[angleščina|angleške]] in [[francoščina|francoske]] [[pesništvo|poezije]] jeter v[[dramatika|dramatike]]. V samostojnih knjigah je izdal izbore iz pesniških del [[Robert Burns|Roberta Burnsa]], [[Samuel Taylor Coleridge|Samuela T. Coleridgea]], [[Victor Hugo|Victorja Hugoja]], [[Alphonse de Lamartine|Alphonsa de LamartineaLamartina]], [[Alfred de Musset|Alfreda de Musseta]], [[Jacques Prevert|Jacquesa Préverta]], [[William Shakespeare|Williama Shakespearea]], [[FrancoisFrançois Villon|FrancoisaFrançoisa Villona]], [[Grigor Vitez|Grigorja Viteza]] in tri''Drame drame [[angleška renesansa|angleške renesanse]]'' (avtorjev [[Ben Jonson|BenBena JonsonJonsona]], [[Thomas Kyd|ThomasThomasa KydKyda]], in [[Christopher Marlowe|ChristopherChristopherja MarloweMarlowa]]).
Uredil je tudi dve antologiji slovenskega pesništva.
 
▲PosamičnePosamezne njegove pesmi so bile prevedene v več jezikov, v samostojnih izdajah so izšli prevodi del v [[hrvaščina|hrvaškem]], [[srbščina|srbskem]], [[makedonščina|makedonskem]], [[italijanščina|italijanskem]] in [[ruščina|ruskem]] jeziku.
 
== Bibliografija ==
'''Pesniške zbirke'''
* ''Mižek Figa gre po svetu'', (1950) {{COBISS|ID=11725625}}
* ''[[PesmiMižek štirih]]Figa gre po svetu'', (1953)1950 {{COBISS|ID=22092774411725625}} <br>
* ''Prva[[Pesmi jesenštirih]]'', (1955)1953 {{COBISS|ID=1401857220927744}} <br>
* ''ČasopisniPrva stihijesen'', (1960)1955 {{COBISS|ID=21872651401857}} <br>
* ''BelaČasopisni pravljicastihi'', (1963)1960 {{COBISS|ID=31472652187265}} <br>
* ''SemaforiBela mladostipravljica'', (1963 (pesnitev) {{COBISS|ID=38369293147265}} <br>
* ''PesnikSemafori se predstavimladosti'', (1969)1963 {{COBISS|ID=186030083836929}} <br>
* ''SrednjeveškeSpomenik baladebrez podstavka'', 1967 (1973izbor) {{COBISS|ID=155896326493753}} <br>
* ''PodPesnik kužnimse znamenjempredstavi]]'', 1969 (1977izbor) {{COBISS|ID=1052364918603008}} <br>
* ''Statve življenjaPesmi'', (1979)1972 {{COBISS|ID=45949457132673}} <br>
* ''SrednjeveškePesmi pridigeo innaših baladedneh'', 1973 (1990izbor) {{COBISS|ID=155896322410504}}<br>
* ''IzbraneSrednjeveške pesmibalade'', (1999)1973 {{COBISS|ID=10314700815589632}}<br>
* ''Pesmi'', 1977 (izbor) {{COBISS|ID=626462}}<br>
* ''Pod kužnim znamenjem'', 1977 {{COBISS|ID=10523649}}<br>
* ''Statve življenja'', 1979 (izbor) {{COBISS|ID=4594945}}<br>
* ''Pesmi'', 1981 (izbor) {{COBISS|ID=12228609}}<br>
* ''Menjave'', 1984 (izbor) {{COBISS|ID=628766}}<br>
* ''Stihi mojih dni'', 1989 (izbor) {{COBISS|ID=8258048}}<br>
* ''[[Srednjeveške pridige in balade]]'' ([[1990]]) {{COBISS|ID=15589632}}<br>
* ''[[Izbrane pesmi]]'', 1999 (izbor) {{COBISS|ID=103147008}}<br>
* ''[[Spomin 2005|Spomin]]'', 2005 {{COBISS|ID=217583616}}<br>
*'' [[Epigrami]]'', 2010 {{COBISS|ID=253088512}}<br>
'''Antologiji'''
* ''Iz roda v rod duh išče pot'', 1969 {{COBISS|ID=6008577}}
* ''Pesmi dolenjske dežele'', 1984 {{COBISS|ID=14728449}}
 
== Priznanja in nagrade ==
Vrstica 41 ⟶ 69:
 
== Viri ==
* Berta Golob,: ''Srce ustvarja roka piše'',. [[Mladinska knjiga|ZaložbaLjubljana: Mladinska knjiga]], Ljubljana 1983.
* Polona Hanžek Novak,: ''V srcu mladi'',. [[ZaložbaLjubljana: Genija|Založba Genija]], Ljubljana 2004.▼
* Muris Idrizović,: ''Otroška in mladinska književnost v Jugoslaviji'',. [[ZaložbaLjubljana: Obzorja|Založba Obzorja]], Ljubljana 1984.
▲* Polona Hanžek Novak, ''V srcu mladi'', [[Založba Genija|Založba Genija]], Ljubljana 2004
* Janko Kos, Ksenija Dolinar in Andrej Blatnik (ur.): ''Slovenska književnost''. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1996.
* Janez Menart, ''Pesnik se predstavi'', Mladinska knjiga, Ljubljana 1981▼
* JanezAleksandra Mušič,Lutar Ivanc: ''Veliki albumAlbum slovenskih pisateljevknjiževnikov'',. MladikaLjubljana: Mladinska knjiga, Ljubljana 20042006.
▲* Janez Menart,: ''Pesnik se predstavi'',. Ljubljana: Mladinska knjiga, Ljubljana 1981.
 
* Janez Mušič: ''Veliki album slovenskih pisateljev''. Ljubljana: Mladika, 2004.
* Marjeta Žebovec: ''Slovenski književniki: rojeni od leta 1920 do 1929''. Ljubljana: Karantanija, 2007.
== Glej tudi ==
{{wikivir-avtor}}
* [[Seznam slovenskih mladinskih pisateljev]]
* {{Geopedia2|http://v1.geopedia.si/?params=L4808_F342_T105_vF_b4_x548326.406_y157398.465_s17| Rojstni kraj Janeza Menarta}}
* {{Dlib|ime={{PAGENAME}}}}
{{-}}
{{SovretoviNagrajenci}}
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Menart«