Posavsko narečje ([1] posavščina[2]) je narečje slovenskega jezika znotraj štajerske narečne skupine, ki pa meji in prehaja v dolenjska narečja, s katerimi si deli mnoge skupne značilnosti. Prehodna narava posavskega narečja se kaže v njegovih starejših dolenjskih vokalnih posebnostih, ki jih prekrivajo novejše štajerske značilnosti. Govori se v osrednji dolini reke Save, približno od Litije do Brežic, kakor tudi v spodnjem toku reke Savinje. Deli se na tri podnarečja: zagorsko-trboveljski govor, laški govor in sevniško-krški govor.[3]


Viri uredi

  1. Smole, Vera. 1998. "Slovenska narečja." Enciklopedija Slovenije vol. 12, pp. 1–5. Ljubljana: Mladinska knjiga, p. 2.
  2. Toporišič, Jože. 1994. "Fran Ramovš kot narečjeslovec." Slavistična revija 42: 159–170, p. 168.
  3. Toporišič, Jože. 1992. Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, pp. 197.