Pisani govnar

vrsta glive
Pisani govnar
Znanstvena klasifikacija e
Kraljestvo: Fungi
Oddelek: Basidiomycota
Razred: Agaricomycetes
Red: Agaricales
Družina: Galeropsidaceae
Rod: Panaeolus
Vrsta: P. papilionaceus
Dvočlensko ime
Panaeolus papilionaceus
(Bull. ex Fries) Quélet
Sinonimi
  • Panaeolus papilionaceus (Bull.) Quél. (1872)
  • Copelandia papilionacea (Bull.) Bres. (1912)

Pisani govnar (znanstveno ime Panaeolus papilionaceus) je gliva iz rodu govnarjev (Panaeolus).

Značilnosti uredi

Klobuk pri mladih gobah poloblaste nato zvonaste oblike. Je bež, rjaste barve, svetlejši pri posušenih primerkih, z vidnimi ostanki koprene na robu. Pri odraslih gobah je na površini mreža drobnih gub, ki jih je pri mladih ali dehidriranih primerkih težko opaziti.

Lističi so široki in gosti, imajo svetlo ostrinko in so marmorirani zaradi neenakomernega dozorevanja trosov.

Bet je tanek, valjast in podolgovat. Sivo rjav in po celi površini poprašen. V zgornjem delu progast in pokrit z drobnimi kapljicami, ki postanejo črne, ko se na njih začnejo nabirati trosi.[1]

Razširjenost in življenjski prostor uredi

Je saprofit in raste direktno na konjskem ali kravjem gnoju na pašnikih.

Mikroskopske značilnosti uredi

Trosni prah je črn. Trosi so gladki in limonaste oblike z vidno kalitveno poro in mestom pritrditve na sterigmo. Velikost: 13,6-17 × 8-12 µm

Kot pri vseh govnarjih je ostrinka lističev sterilna - sestavljena samo iz keilocistid in brez bazidijev. Zato je značilno svetle barve.

Bet ima poprašen videz zaradi kaulocistid.[1]

Podobne vrste uredi

Uporabnost uredi

Neužiten. Nekateri avtorji mu pripisujejo psihoaktivne lastnosti[2], vendar ne vsebuje psilocibina.[3]

Galerija slik uredi

Zunanje povezave uredi

Sklici uredi

  1. 1,0 1,1 »Paneolus papilionaceus var. papilionaceus (Bull.) Quél. 1872«. AMINT APS - Funghi in Italia - Fiori in Italia - Forum Micologia e Botanica (v italijanščini). 22. april 2016. Pridobljeno 13. maja 2024.
  2. »Panaeolus papilionaceus, pisani govnar - Gobarsko društvo Lisička Maribor«. www.gobe.si. Pridobljeno 12. maja 2024.
  3. Allen, John W. (2013). Ethnomycological Journals: Sacred Mushroom Studies Volume IX. Santa Cruz, California and Seattle, Washington, respectively: MAPS and Exotic Furays. str. 130–175. ISBN 978-158-214-396-5.