Piknométer je merilna priprava za merjenje gostote kapljevin ali majhnih teles. Sestavljen je iz stekleničke z brušenim vratom in prilegajočega se preluknjanega zamaška. Piknometer ima umerjeno prostornino pri neki temperaturi. Če merimo pri drugačni temperaturi, ga moramo umeriti tako, da ga napolnimo s kapljevino, katere temperaturno raztezanje poznamo (npr. vodo) in s tehtanjem določimo njegovo maso. Ko odštejemo maso praznega piknometra in delimo z gostoto znane raztopine, prebrano iz tabel, lahko izračunamo prostornino piknometra pri dani temperaturi. Meritev ponovimo s kapljevino, katere gostoto želimo določiti, tako, da znova stehtamo piknometer in maso kapljevine delimo z izmerjeno prostornino piknometra pri dani temperaturi.

Prazen piknometer

Gostota tekočega vzorca uredi

Za določanje gostote tekočega vzorca najprej stehtamo prazen in nato napolnjen piknometer, ki ga termostatiramo na želeno temperaturo (običajno 20 °C).

Če za določitev gostote tekočega vzorca z neznano prostornino piknometra velja naslednje:

  •   masa praznega piknometra z zamaškom,
  •   masa piknometra, napolnjenega s primerjalno tekočino,
  •   masa piknometra, napolnjenega z vzorcem,
  •   gostota primerjalne tekočine pri dani temperaturi,

potem je gostota tekočega vzorca:

 

Gostota trdnega vzorca uredi

Princip merjenja gostote trdnega vzorca s piknometrom temelji na volumnu izpodrinjene tekočine. Postopek je podoben kot pri tekočem vzorcu, le da moremo tu zatehtati še piknometer z zamaškom in trdnim vzorcem, ter piknometer z zamaškom, trdnim vzorcem in primerjalno tekočino.

Če za določanje gotote trdnega vzorca s piknometrom neznane prostornine velja naslednje:

  •   masa praznega piknometra z zamaškom,
  •   masa piknometra, napolnjenega s primerjalno tekočino,
  •   masa piknometra s trdnim vzorcem,
  •   masa piknometra s trdno snovjo in primerjalno tekočino,
  •   gostota primerjalne tekočine pri dani temperaturi,

potem je gostota trdnega vzorca: