Wikipedija

Peter Mikša

slovenski zgodovinar in alpinist

Peter Mikša, slovenski zgodovinar, univerzitetni profesor in alpinist, * 2. april 1977, Celje.

Peter Mikša
Portret
Rojstvo1977({{padleft:1977|4|0}})
Celje
DržavljanstvoSlovenija, Slovenija,
Socialistična federativna republika Jugoslavija Socialistična federativna republika Jugoslavija, do 1991
NarodnostSlovenija slovenska
Področjaslovenska zgodovina, zgodovina športa, zgodovina alpinizma, zgodovina planinstva, rodoslovje
Alma materFilozofska fakulteta v Ljubljani
Disertacija (2013)
Mentor doktorske
disertacije		Mitja Ferenc
Tomaž Pavlin
Doktorski študentiJure Čokl
Spletna stran
ff.uni-lj.si/zaposleni/peter-miksa

Raziskovalno se posveča sodobni slovenski zgodovini. Je vodja Središča za javno zgodovino, ki je bilo ustanovljeno leta 2021 v okviru Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Življenje in delo uredi

Obiskoval je srednjo veterinarsko šolo v Ljubljani. Včlanil se je v Akademsko planinsko društvo in leta 1998 postal alpinist. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 2007 diplomiral iz zgodovine z naslovom Delo izvršnega odbora Osvobodilne fronte v letih 1941–1945. Leta 2008 se je na Oddelku za zgodovino vpisal na podiplomski študij in ga 2013 zaključil z doktoratom. Leta 2009 se je na istem oddelku zaposlil, leta 2011 postal Asistent, leta 2018 Docent za sodobno slovensko zgodovino, leta 2023 pa bil habilitiran v naziv izrednega profesorja. Leta 2019 se je študijsko in raziskovalno izpopolnjeval na Istorijskem inštitutu Univerze Črne gore v Podgorici, kjer je preučeval gorsko identiteto in planinsko dediščino.

Raziskovalna področja: mejne študije (današnja slovensko-hrvaška meja, rapalska meja, okupacijske meje na Slovenskem 1941-1945), nacionalizem v jugovzhodni Evropi, intelektualna zgodovina, zgodovina medijev, položaj Slovencev v različnih državnih tvorbah,  razpad Jugoslavije in odnos do jugoslovanstva, demokratizacija in osamosvojitev  Slovenije, zgodovina gorskega turizma v Alpah, zgodovina športa.

Velja za enega vodilnih slovenskih zgodovinarjev na področju mejnih študij, s poudarkom na obdobju druge svetovne vojne.[navedi vir] S tega področja so dela: Življenje ob meji: Rogaška Slatina in Obsotelje kot jugovzhodna meja nemškega rajha (1941-1945); Ostanki nemško-italijanske okupacijske meje na Polhograjskem; Obmejni trikotnik: okupacijske meje med Idrijo, Žirmi in Polhograjskimi Dolomiti, 1941-1945 ter Rapalska meja: četrt stoletja obstoja in stoletje dediščine.

Kot soavtor je sodeloval pri devetih dokumentarnih filmih (Naš Triglav, 120 let slovenskega planinstva, Pavla Jesih, Mira Marko, Tone, javi se!, V treh stenah (trije deli), Viharnik z roba, Čebelarska pravda in Oživljeni Vodnik) ter Razstavah (Vzpon na goro: stalna razstava v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani, Aljažev stolp – "ta pleh ima dušo", Kralj Peter v slovenskih Alpah, Korajža je ženskega spola: muzejska razstava o slovenskih alpinistkah, 10 sidrišč slovenskega alpinizma, Doktorati FF: 100 let: oster in potreben inštrument družbe. Več razstav je nastalo pri projektu o okupacijskih mejah: Mejni kamni, bodeča žica, stražni stolp in minska polja: Življenje ob okupacijskih mejah v Sloveniji, 1941-1945; Rogaška Slatina kot obmejno mesto Tretjega rajha; Idrija in Žiri kot obmejno območje, 1941-1945; Vinceremo, videt čemo: okupacijske meje v Beli krajini 1941-1945; Okupirana Ljubljana: mesto ob meji, Okupacijske meje v Sloveniji 1941-1945; Rapalska meja: četrt stoletja obstoja in stoletje dediščine ter spomina; En krompir, tri države: okupacijske meje na Dolenjskem 1941-1945, Hlev je bil pod Nemci, hiša pod Madžari: okupacijske v Prekmurju 1941-1945.

Je področni urednik Novega slovenskega biografskega leksikona, ki ga izdaja Založba ZRC SAZU, odgovorni urednik mednarodne znanstvene revije za zgodovinopisje in sorodna področja Retrospektive, glavni urednik slovenskega zgodovinskega spletnega portala Zgodovina.si, član uredniškega odbora znanstvene revije Revija Igra ustvarjalnosti – teorija in praksa urejanja prostora ter član uredniškega odbora črnogorske znanstvene revije Istorijski zapisi. Med letoma 2014 in 2017 je bil področni urednik v Planinskem vestniku.

Pogosto javno nastopa v osrednjih medijih: 240 let prvega vzpona na Triglav (TV dnevnik), Aljažev stolp prvič zapustil vrh Triglava (Odmevi TV Slovenija), na multimedijskem portalu (MMC RTV Slovenija), v časopisju (Delo, Večer, Dnevnik, Nedeljski Dnevnik, Mladina idr.) in na radiu (Val 202, Radio Prvi, Radio Slovenija, Radio Koper, Radio Ognjišče idr.). Vabijo ga na predavanja in pogovorne večere. Bil je slavnostni govornik na akademiji ob 125. obletnici ustanovitve Slovenskega planinskega društva, sedaj Planinske zveze Slovenije 27. februarja 2018.

Kot vodja oz. koordinator je sodeloval pri projektih:

  • Towards a “Topography” of Tolerance and Equal Respect. A comparative study of policies for the distribution of public spaces in culturally diverse societies
  • Napravite mi to deželo nemško … italijansko … madžarsko … hrvaško! Vloga okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskega prebivalstva
  • Alpinistična literatura: Slovenija in onkraj. Intertekstualnost, intersubjektivnost, internacionalnost
  • Rapalska meja: četrt stoletja obstoja in stoletje dediščine  ter spomina
  • Gore pri določanju identitete Slovenije in Črne gore (SLO  - ČG)
  • Dopolnitev Evidence prikritih vojnih grobišč in Registra vojnih grobišč s podatki o prikritih vojnih grobiščih v podzemnih jamah

Je trener športnega plezanja in alpinistični inštruktor ter pobudnik in urednik slovenskega plezalnega portala Friko. V Rogaški Slatini je kot ustanovitelj plezalnega kluba in njegov predsednik poskrbel za opremljanje okoliških naravnih plezališč in postavitev dveh plezalnih sten. Leta 2013 je s sociologom Urbanom Golobom izdal monografijo Zgodovina slovenskega alpinizma.

Peter Mikša živi z družino živi na Babni Gori pri Polhovem Gradcu.

Izbrana bibliografija uredi

Monografije uredi

  • 2021. Obmejni trikotnik: okupacijske meje med Idrijo, Žirmi in Polhograjskimi Dolomiti, 1941-1945. Soavtor z Majo Vehar. 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. PDF
  • 2020. Življenje ob meji: Rogaška Slatina in Obsotelje kot jugovzhodna meja nemškega rajha (1941-1945). Soavtor Mitja Zorn. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. PDF
  • 2017. Kralj Peter v slovenskih Alpah = King Peter in the Slovenian Alps.
  • 2017. Triglav in Jakob Aljaž. Ljubljana: Viharnik. (COBISS)
  • 2017. Trden kakor skala: kratka zgodovina Turistovskega kluba skala. Soavtor z Elizabeto Gradnik. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije. 111 str. (COBISS)
  • 2016. Kredar'ca: ob 120-letnici postavitve prve koče pod Triglavom. Soavtor z Majo Vehar. Ljubljana: Planinsko društvo Ljubljana - Matica. 59 str. (COBISS)
  • 2014. Rudolf Badjura - življenje in delo. Ljubljana: Založba ZRC. 112 str. (COBISS)
  • 2013. Matica planinstva: ob 120-letnici Planinskega društva Ljubljana-Matica. Ljubljana: Planinsko društvo Ljubljana-Matica. 262 str. (COBISS)
  • 2013. Zgodovina slovenskega alpinizma. Soavtor z Urbanom Golobom. Ljubljana: Friko, Mikša in partnerji. 238 str. (COBISS)
  • 2011. Slovensko planinstvo = Slovene mountaineering. Uredil skupaj s Kornelijo Ajlec. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije. 188 str. (COBISS)

Članki uredi

  • 2022. Obsotelje – the south-eastern border of the German Reich (1941–1945). Soavtorstvo z Zorn, Matija. V: REPE, Božo (ur.). Occupation borders in Slovenia 1941–1945. 1st ed. Ljubljana: Založba Univerze. 99-124.
  • 2022. Boundary stones: standing witnesses of World War II borders in present-day Slovenia. Soavtorstvo z Zorn, Matija. V: STEFANOV, Nenad (ur.), RADOVIĆ, Srđan (ur.). Boundaries and borders in the post-Yugoslav space: a European experience. Berlin; Boston: De Gruyter Oldenbourg. 99-123.
  • 2022. Mejniki na štajersko-ogrski meji – nekaj primerov iz Občine Ljutomer in okolice. V soavtorstvu z Zorn, Matija. Kronika 70/3. 921-932.
  • 2022. Ženski šport in telesna kultura med letoma 1945 in 1965. V soavtorstvu s Čokl, Jure. Retrospektive 5/1. 73-107.
  • 2022. Rapalska meja in njen vpliv na zgodovinski prostorski razvoj okolice: primer Žirovske kotline = The Rapallo border and its influence on the spatial development: the case of the Žiri Basin. V soavtorstvu z Grom, Janez Peter, Fikfak, Alenka. Retrospektive 5/2–3. 199-225.
  • 2022. Slovensko osvajanje osemtisočakov (1975–1995). V soavtorstvu s Čokl, Jure. Zgodovinski časopis 76/3–4. 510-532.
  • 2021. Pomen rapalske meje in vpliv na morfološki razvoj Idrije ter Žirov. V soavtorstvu z Grom, Janez Peter in Fikfak, Alenka. Annales. [Tiskana izd.]. 2021, letn. 31, št. 1, str. 117-134
  • 2021. Od gore do simbola: Triglav in njegova vloga pri Slovencih. Geografija v šoli. 2021, let. 29, št. 2, str. 6-14.
  • 2021. Nova podatkovna in prostorska baza prikritih vojnih grobišč kot podlaga za upravljanje registra vseh vojnih grobišč. Soavtorstvo z Lampič, Barbara in Vehar, Maja. V: DEŽMAN, Jože (ur.). Pravica do groba : Republika Slovenija in vojni grobovi : 5. poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč. 1. izd. Ljubljana: Družina, 2021. Str. 81-107.
  • 2020. Poveljniška šola SA-Gruppe Südmark v Rogaški Slatini : delovanje in vloga pri vojaškopolitičnem usposabljanju vodstvenega kadra Wehrmannschafta. V soavtorstvu s Siter, Daniel. Prispevki za novejšo zgodovino. [Tiskana izd.]. 2020, letn. 60, št. 1, str. 105-133.
  • 2019. Ostanki nemško-italijanske okupacijske meje na Polhograjskem = "The remnants of the German-Italian occupation border in Polhov Gradec area. V soavtorstvu z Nartnik, Maruša. Retrospektive : znanstvena revija za zgodovinopisje in sorodna področja. [Tiskana izd.]. 2020, 3, [št.] 2/3, str. 8-38.
  • 2018. Triglavska severna stena in prvi vzponi. V: Triglav 240. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC. 2018, str. 291-300.
  • 2018. Kako je Triglav pristal v grbu Republike Slovenije. V: Triglav 240. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC. 2018, str. 15-28.
  • 2018. Rapalska meja : četrt stoletja obstoja in stoletje dediščine. V: Nečakov zbornik : procesi, teme in dogodki iz 19. in 20. stoletja, (Historia). 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2018, str. 605-641.
  • 2017. Od kod gorska identiteta Slovencev?. Geografski obzornik : časopis za geografsko vzgojo in izobraževanje, 2017, letn. 64, št. 3/4, str. 10-28.
  • 2017. The Julian Alps (Slovenia): between protection and "modernization" = Julijske Alpe (Slovenija): između zaštite i "modernizacije". Ekonomska i ekohistorija: časopis za gospodarsku povijest i povijest okoliša, 2017, vol. 13, br. 13, str. 147-158.
  • 2016. "The beginnings of the research of Slovenian Alps = Začetki raziskovanja slovenskih Alp." V soavtorstvu z Matijo Zornom. Geografski vestnik št. 2 (2016), 103-131. (COBISS)
  • 2015. »'Da je Triglav ostal v slovenskih rokah, je največ moja zasluga.' Jakob Aljaž in njegovo planinsko delovanje v Triglavskem pogorju.« Zgodovinski časopis 69/ 1/2, 112-113. (COBISS)
  • 2014. »Exploring the mountains - Triglav at the end of the 18th century«. V: Štih, Peter (ur.), Zwitter, Žiga (ur.). Man, nature and environment between the northern Adriatic and the eastern Alps in premodern times. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 202-215. (Zbirka Zgodovinskega časopisa, 48). (COBISS)
  • 2013. »Prvi raziskovalci slovenskih gora in prvi dokumentirani pristopi nanje«. Zgodovinski časopis 67/ 3-4, 390-405. (COBISS)
  • 2013. »Zapisi gora: od kratkih zabeležb v Slovencu do podrobnega opisovanja v Ilustriranem Slovencu«. V: Tominšek Perovšek, Mateja. Slovenec: političen list za slovenski narod (1873-1945): kratek pregled zgodovine ob 140-letnici njegovega izhajanja. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije, 108–111. (COBISS)
  • 2012. »Ni zadosti, da slovensko ženstvo samo pripenja trakove na sokolske zastave.« Soavtor s Tomažem Pavlinom. V: Tominšek Perovšek, Mateja et al.Slovenke v dobi moderne. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije. 106-115. (COBISS)
  • 2011. »Narodnostni boji v planinstvu na Slovenskem do 1. svetovne vojne«. Zgodovina za vse 18/2, 59-69. (COBISS)
  • 2010. »Slovenski alpinizem in padli slovenski alpinisti med drugo svetovno vojno.« Prispevki za novejšo zgodovino 50/1, 177-187. (COBISS)
  • 2009. »Nastanek Planinskega društva Univerza, prve prelomnice ter sprememba imena v Akademsko planinsko društvo: kratek povzetek prvih 10 let delovanja.« V: Virc, Boštjan (ur.). Planinsko društvo Univerza - Akademsko planinsko društvo: zbornik 1949-2009. Ljubljana: Akademsko planinsko društvo, 4-10. (COBISS)
  • 2014. »Čigavi bodo Triglav in druge slovenske gore: spor med Slovenci in Nemci v planinstvu.«Planinski vestnik 5, 8-10. (COBISS)
  • 2014. »Od strme turistike do alpinizma: začetki alpinističnega izobraževanja v Sloveniji.« Planinski vestnik 83/ 7, 4-7. (COBISS)
  • 2013. »Na noge, rojaki in prijatelji mile domovine naše! Kkratek pregled zgodovine SPD/PZS.« Planinski vestnik 113/ 2, 4-9. (COBISS)

Viri uredi

Zunanje povezave uredi

Glej tudi uredi

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Peter_Mikša&oldid=6204993«