Pelagijsko otočje
Pelagijsko otočje (tudi Pelagijski / Pelaški otoki ali Pelaško otočje, v italijanskem izvirniku Isole Pelagie [ìzole pelàdže]), je skupina treh otokov v Sredozemskem morju, med Sicilijo, Malto in Tunizijo. Upravno spada pod italijansko deželo Sicilija (pokrajina Agrigento) in tvorijo tudi naravni rezervat.
Domače ime: Isole Pelagie | |
|---|---|
  Pelagijsko otočje | |
| Geografija | |
| Lega | Sredozemsko morje |
| Koordinati | 35°31′21″N 12°36′18″E / 35.5225°N 12.605°E |
| Število otokov | 3 |
| Večji otoki | Lampedusa, Linosa, Lampione |
| Površina | 27,33 km2 |
| Najvišji vrh | 186 m (Vulcano, Linosa) |
| Uprava | |
| Dežela | Sicilija |
| Pokrajina | Agrigento |
| Demografija | |
| Prebivalstvo | 6600 (leta 2004) |
Od treh otokov, ki sestavljajo otočje, je samo Linosa vulkanskega porekla, ostala dva (Lampedusa in Lampione) pa spadata k afriški celini in sta sestavljena iz apnenca in dolomita. Zato sta slednja dva bolj obstojna, medtem ko se Linosa postopoma pogreza zaradi ukinjenega delovanja ognjenika.
Glavne gospodarske dejavnosti na otočju so turizem, vinogradništvo, ribolov in nabiranje morskih spužev.
Naravni rezervat uredi
Območje Pelagijskih otokov je od leta 2002 naravni rezervat. Najbolj pomembna je zaščita glavate karete, saj je ta morska želva v različnih delih Sredozemskega morja ogrožena zaradi turizma na njenih nekdanjih gnezdiščih. Na otokih Linosa in Lampedusa sta zadnji dve mesti znotraj naravnega rezervata, kjer glavate karete redno ležejo jajca, edino drugo tovrstno mesto znotraj Italije pa je južna Kalabrija.
Viri uredi
- Istituto Nazionale di Statistica
- Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986