Silverij, rimski škof, (papež) rimskokatoliške Cerkve, * okrog 480 Ceccano (Frosinone, Lacij, Italsko kraljestvo) ; † 2. december 537 Palmarola (otok Ponza v Tirenskem morju, pokrajina Lacij).

Sveti Silverij OSB
Papež Silverij
Papež Silverij
Izvoljen1. junij 536
Začetek papeževanja8. junij 536
Konec papeževanja18. marec 537
PredhodnikAgapit I.
NaslednikVigilij
Redovi
Položaj58. papež
Osebni podatki
Rojstvo477
Frosinone[d]
Smrt20. junij 537[1]
Ponza[d]
PokopanRim cerkev svetega Petra
NarodnostRimljan
Staršioče Hormizd
Prejšnji položajsubdiakon
Svetništvo
God2. december
Svetnik vrimskokatoliška Cerkev
pravoslavne Cerkve
anglikanska skupnost
luteranci
Kanonizacijarazglašalec
predtridentinsko obdobje
Zavetnikmesto Frosinone; mesto Scerni v pokrajini Chieti, Italija.
Catholic-hierarchy.org

Življenjepis uredi

 
Papež Silverij (Domišljijska predstavitev)

Ko je prispela iz Carigrada v Rim novica o Agapitovi smrti, so Rimljani pohiteli z izvolitvijo, da ne bi bili prisiljeni popustiti pred bizantinskim pritiskom. Pod vplivom gotskega kralja Teodata so že 1. junija 536 izvolili subdiakona in redovnika benediktinca, Hormizdovega sina Silverija [2] – pred duhovniškim posvečenjem je bil namreč njegov oče poročen - in so ga 8. junija že posvetili za rimskega škofa. Ker je bil vsiljen od Gotov, so se z njegovo vlogo šele pozneje pomirili.

Nemiri na Apeninskem polotoku uredi

V Italiji so takrat vladale hude razmere: kraljico Amalasunto so umorili, Goti so si namesto Teodata izvolili Vitigesa . Na Apeninski polotok je medtem vdrl vojskovodja Belizar , ki je osvojil Neapelj in začel oblegati Rim, ki ga pa je oblegal tudi Vitiges. Bizantinska cesarica Teodora , ki je postala cesarica od navadne cirkuške pevke, ni mogla preboleti, da je Agapit odstavil monofizitskega carigrajskega patriarha Antima in je hotela s spletkami očrniti Silverija pri Rimljanih, češ da je ukazal odpreti Porta asinaria Belizarju, ki je decembra 536 vkorakal v Rim. Belizarjeva sestra Antonija mu je zagotovila pomilostitev, če bo vrnil Antima nazaj, zavrgel sklepe Kalcedona, obsodil tri poglavja in potrdil monofizitstvo.

Odvzem papeške službe uredi

Silveriju so dvakrat prividno odpustili, vendar – ker je tudi v tretje ostal stanoviten v priznavanju odlokov prejšnjih koncilov - je bil obdolžen razžalitve cesarskega veličanstva, češ da je veleizdajalec in prijatelj Gotov. Neki subdiakon Janez mu je 18. marca 537 snel palij in znamenja škofovstva, ga oblekel v redovna oblačila in ga dal zastražiti. En stražar je sporočil v predsobju pričakujočemu spremstvu, češ da se je Silverij odpovedal papeštvu in da je odslej navaden redovnik. Namesto njega je bil izvoljen za papeža častihlepni Vigilij, ki je bil do 11. novembra 537, ko se je Silverij stvarno zaradi ljubega miru odpovedal papeški službi, pravzaprav protipapež. [3][4]

Smrt in češčenje uredi

Še dandanes papeža Silverija zelo častijo na otočju Ponza; umrl je namreč na otoku Palmarola, ki je 10km zahodno od Ponze. To je neobljuden, skalnat in s sredozemnim rastlinjem poraščen otok – pravi naravni park - , kjer stoji na vrhu skale njegova kapelica, po izročilu njegovo zadnje zatočišče. Tu je umrl v izgnanstvu 2. decembra 537; kmalu potem, ko se je prisiljen – v blagor miru v Cerkvi – odpovedal papeštvu. Zato ga uvrščajo med spoznavalce in tudi mučence. Tukaj slavijo njegov god 20. junija. Takrat imajo žegnanje s procesijo, umetnim ognjem, igrami in glasbo ter z velikega otoka obiščejo s čolni tudi ta otoček. Otoček Palmarola[5] je eden od manjših otokov v otočju Ponza v Tirenskem morju, pokrajina Lacij v Italiji.

Silverij je zavetnik, skupaj s Hormizdom, mesta Frosinone. Obenem je sozavetnik mesta Scerni v pokrajini Chieti v Italiji.

Ocena uredi

 
Slovesnosti ob prazniku svetega Silverija na otoku Ponza
  • Nekateri viri menijo, da je omemba Teodorinih spletk v zvezi z monofizitizmom poznejšega izvora.
  • Prav tako so mnenja, da je Vigilij preprečil rehabilitiranemu Silveriju vrnitev v Rim in da ga je on bil kriv njegovego trpljenja in skorajšnje smrti.

Viri uredi

  • B. Bangha: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
  • M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
  • F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
  • A. Franzen: Pregled povijesti Crkve, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po: Kleine Kirchengeschichte, Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968 (2. izdaja).
  • J. Holzer: Die Geschichte der Kirche in 100 Reportagen. Niederösterreichisches Pressehaus, St. Pölten 1979, 1. Auflage.
  • Lexikon für Theologie und Kirche I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938.
  • J. Richards: The Popes and the Papacy in the Early Middle Ages, 476-752. Routledge and Kegan Paul, London 1979.
  • F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.

Opombe uredi

  1. Verardi A. A. Dizionario Biografico degli Italiani — 2018. — Vol. 92.
  2. Silverius izhaja od latisnki jeziklatinske besede silva=gozd, oziroma silvestris=divji
  3. F. Chobot. A pápák története. str. 88,89.
  4. F. X. Seppelt –K. Löffler. Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. str. 49.
  5. »Palmarola - biser poncijanskih otokov (Palmarola – la perla delle isole ponziane)«. Fabrizio Cicciarelli. Pridobljeno 20. aprila 2012.

Glej tudi uredi

Zunanje povezave uredi

Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik: 
Agapit I.
Papež
536-537
Naslednik: 
Vigilij