Papež Poncijan
Sveti Poncijan, papež in mučenec, Rimskokatoliške cerkve, * 2. stoletje n. št., Rim, (Italija, Rimsko cesarstvo); † november 235 Sardinija (Italija, Rimsko cesarstvo)
. V Rimskokatoliški cerkvi god 13. avgusta.
| Sveti Poncijan mučenec | |
|---|---|
 | |
| Papež Poncijan | |
| Pričetek papeževanja | 21. julij 230 |
| Konec papeževanja | 28. september 235 |
| Predhodnik | Urban I. |
| Naslednik | Anter |
| Nasprotnik | Hipolit (217- 235) |
| Zaporedje | 18. papež |
| Osebni podatki | |
| Rojen | 2. stoletje n. št. Rim, (Italija, Rimsko cesarstvo) |
| Umrl | november 235 Sardinija (Italija, Rimsko cesarstvo,) |
| Etničnost-nacionalnost | Rimljan |
| Svetništvo | |
| God | 13. avgust [1] |
| Častijo ga | Anglikanska cerkev Pravoslavna cerkev Luteranci Rimskokatoliška cerkev |
Življenjepis uredi
Urbanov naslednik Poncijan [2] je v relativnem miru vodil Cerkev pet let. Ko je marca 235 z vojaškim udarom prišel na oblast Maksimin Tračan, se je spet začelo preganjanje kristjanov. Cesar je preganjal še posebej cerkvene predstojnike in dal pomoriti krščanske dvorjane. Preganjanje je ob podpihovanju poganskih množic divjalo zlasti v Mali Aziji. Poncijan je bil skupaj s protipapežem Hipolitom pregnan na prisilno delo v sardinske rudnike svinca.[3] Čas njegovega vladanja lahko točno določimo. Zanj imamo dva trdna vira: „Cerkveno zgodovino” zgodnjega krščanstva zgodovinarja Evzebija ter epitaf (napis) na Coemeterium Callisti (Kalistovem pokopališču), kjer je omenjeno njegovo ime. Ob raziskovanju katakomb 1909 so našli grob z njegovim napisom v grščini: "Pontianos, episk (Pontianos, episkopos, tj: Poncijan, škof)".
Smrt in češčenje uredi
Na Sardiniji je Poncijan na otoku Tavolara umrl zaradi nečloveških razmer. 28. septembra 235 se je v izgnanstvu odpovedal službi rimskega škofa. Poncijanovo truplo so prenesli v Rim in ga v času Fabijana (236-250) pokopali v Kalistovih katakombah.[4]
Ocena uredi
28. september 235 je prvi zgodovinsko popolnoma zanesljiv datum v zgodovini papežev. Poncijan je tudi prvi papež, ki se je odpovedal svoji službi. Skupaj z njim je bil pregnan tudi protipapež Hipolit, ki se je v hudem skupnem trpljenju vrnil v občestvo vesoljne Cerkve.
Opombe uredi
- ↑ pred letom 1969 je godoval 19. novembra
- ↑ v latinščini pomeni njegovo ime Pontianus – graditelj mostov
- ↑ M. Benedik. Papeži od Petra do Janeza Pavla II. str. 25.
- ↑ M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., 25.
Viri uredi
- M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
- Leto svetnikov I-IV (M. Miklavčič in J. Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
- F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.
- J. Marx: Lehrbuch der Kirchengeschichte, 8. izdaja, G.m.b.H., Trier 1922.
- A. Franzen: Pregled povijesti Crkve, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po: Kleine Kirchengeschichte, Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968 (2. izdaja).
- B. Bangha: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
- A. Schütz: Szentek élete az év minden napjára I-IV, Szent István-Társulat, Budapest 1932–1933.
Zunanje povezave uredi
Glej tudi uredi
| Nazivi Rimskokatoliške cerkve | ||
|---|---|---|
| Predhodnik: Urban I. |
Rimski škof Papež 230–235 |
Naslednik: Anter |