Osvetljênost (oznaka E) je skupni vpadajoči svetlobni tok na enoto površine.

Definicija uredi

Osvetljenost je definirana kot

 

kjer je

  •   vpadajoči svetlobni tok
  •   vpadna površina

Osvetljenost je merilo za jakost vpadajoče svetlobe. Osvetljenost pada obratno sorazmerno s kvadratom oddaljenosti.

Osvetljenost, ki ga daje točkast izvor s svetilnostjo  , na ravnini, ki je nagnjena, je enaka:

 

kjer je

  •   svetilnost izvora v kandelah
  •   razdalja do izvora
  •   kot, pod katerim pada svetloba na ravnino (kot med pravokotnico in smerjo vpadanja svetlobe)

Enota za merjenje osvetljenosti uredi

Enote v sistemu SI uredi

V sistemu SI je enota za merjenje osvetljenosti luks (oznaka lx), ki je 1 lumen na kvadratni meter.

Enote zunaj sistema SI uredi

V CGS sistemu (sistem enot centimeter-gram-sekunda) je enota za merjenje osvetljenosti fot (oznaka ph iz besede phot). 1 fot je enak 10 000 lx. Uporablja se še enota footcandle (oznaka fc), ki pa ni metrična enota. Pomeni pa lumen na kvadratni čevelj. Uporablja se v fotografiji, v filmu, televiziji in pri osvetljevanju.

Zgledi nekaterih osvetljenosti uredi

osvetljenost primer
10−5 lx svetloba zvezde Sirij, najsvetlejše zvezde na nočnem nebu [1]
10−4 lx skupna svetloba zvezd [1]
0,002 lx jasno nebo brez Lune [1]
0,01 lx prvi in zadnji krajec Lune
0,27 lx polna luna v jasnem vremenu [1][2]
1 lx polna luna v zenitu v tropskih krajih [3]
3.4 lx pričetek mraka pri jasnem nebu [4]
50 lx običajna dnevna soba [5]
80 lx hodnik/stranišče [6]
100 lx zelo temen in oblačen dan [1]
320–500 lx osvetljenost v pisarni [7][8][9]
400 lx sončni vzhod ali zahod ob jasnem vremenu
1,000 lx oblačen dan [1]; običajna osvetljenost v TV studiu
10,000–25,000 lx polna dnevna svetloba brez neposredne sončne osvetlitve [1]
32,000–130,000 lx neposredna sončna osvetlitev

Opombe in sklici uredi

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 Paul Schlyter, Radiometry and photometry in astronomy FAQ (2006)
  2. »Petzl reference system for lighting performance«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. junija 2008. Pridobljeno 24. aprila 2007.
  3. Bunning, Erwin; Moser, Ilse (april 1969). »Interference of moonlight with the photoperiodic measurement of time by plants, and their adaptive reaction«. Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America. 62 (4): 1018–1022. doi:10.1073/pnas.62.4.1018. PMID 16591742. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. avgusta 2008. Pridobljeno 10. novembra 2006.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  4. »Electro-Optics Handbook« (PDF). burle.com. str. 63. Arhivirano iz prvotnega spletišča (pdf) dne 25. marca 2003. Pridobljeno 20. maja 2010.
  5. Pears, Alan (Junij 1998), »Chapter 7: Appliance technologies and scope for emission reduction«, Strategic Study of Household Energy and Greenhouse Issues (PDF), Australian Greenhouse Office, str. 61, arhivirano (PDF) iz spletišča dne 1. julija 2005, pridobljeno 26. junija 2008.
  6. Australian Greenhouse Office (Maj 2005), »Chapter 5: Assessing lighting savings«, Working Energy Resource and training kit: Lighting, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. aprila 2007, pridobljeno 13. marca 2007.
  7. »How to use a lx meter (Australian recommendation)«.[mrtva povezava]
  8. »Illumination«. Regulations (Standards - 29 CFR). Occupational Safety and Health Administration, US Dept. of Labor.
  9. European law UNI EN 12464
Enote SI za merjenje svetlobe

[uredi]

količina oznaka enota SI okrajš. opombe
svetlobna energija   lumen-sekunda lm · s enoto včasih imenujemo talbot
svetlobni tok  ,  ,   lumen (= cd · sr) lm imenovan tudi svetlobna moč
svetilnost   kandela (= lm / sr) cd osnovna enota SI
svetlost   kandela na kvadratni meter cd / m2 staro ime zunaj sistema SI za enoto je nit
osvetljenost   luks (= lm / m2) lx za osvetljenost površine
svetlobni izkoristek  ,   lumen na vat lm / W razmerje med svetlobnim tokom in sevalnim tokom; znaša lahko do 683,002