Obarvano zlato je zlitina zlata in določenih kovin v različnih razmerjih. Teoretično obstaja več sto različnih kombinacij, v glavnem pa da zlitina zlata (Au) in bakra (Cu) rdeče zlato, zlitina zlata in kovine bele barve (kot so platina (Pt), iridij (Ir) in srebro (Ag)) pa belo zlato. Večji delež druge kovine vpliva na čistost zlata, ki se meri v karatih: če privzamemo starejši način, kjer je zlitina razdeljena na 24 delov, bo npr. rdečo zlato s 14 delci zlata in 10 delci druge kovine 14-karatno.

Trikotniški diagram barve zlata glede na delež zlata, bakra (Cu) in srebra (Ag) (oz. platine, iridija)

Zvrsti obarvanega zlata uredi

Belo zlato uredi

 
Poročni prstan iz belega zlata in prevleko z rodijem

Belo zlato je zlitina zlata in minimalno ene kovine bele barve, običajno niklja (Ni) ali paladija (Pd). Lastnosti belega zlata so odvisne od kovin in njihovega razmerja, glede na to pa je tudi uporaba drugačna: belo zlato z nikljem je trdno, zato je uporabno za izdelavo prstanov in lasnic, s paladijem pa je mehko in lahko za oblikovati, zato je uporabno za bolj precizno oblikovanje kot del nakita. V slednjem primeru se včasih za večjo težo in trajnost doda še baker, srebro in/ali platino.

V industrijskem pogledu je izraz belo zlato zelo ohlapen, saj predstavlja le zlato z belim odtenkom. V resnici je barva take zlitine bledo rumena, roza ali celo rjava zaradi dodatka že omenjenih kovin, komercialno belkasto barvo pa daje prevleka iz rodija (Rh).

Kontaktna alergija uredi

Pri približno enem človeku na osem ljudi se lahko pojavi blaga alergijska reakcija pri dolgotrajni nošnji nakita iz belega zlata zaradi prisotnosti niklja. Tipična reakcija je eflorescenca kože.[1]

Rdeče zlato uredi

 
Zadnja stran ročne ure, katere kovinsko ohišje je iz rdečega zlata

Rdeče zlato (tudi rozasto zlato) je zlitina zlata in bakra, kar daje v splošnem rdečkasto barvo. Na začetku 19. stoletja je bilo priljubljeno v Rusiji, zato je znano tudi kot rusko zlato. Pri večjem deležu bakra je rdeča barva bolj izrazita, v skladu s tem pa ločujemo torej rozasto zlato, ki ima manjši delež Cu, ter rdeče zlato, ki ima večji delež Cu. Največ karatov ima t. i. kronsko zlato, tj. 22 karatov. 18 karatno zlato navadno ne vsebuje 25 % Cu, pač pa 4 % Ag ter 21 % Cu. 14 karatno zlato na območju Srednjega vzhoda vsebuje 41,67 % bakra.

Rdeče zlato v glasbilih uredi

Pri glasbilih se izraz rdeče oz. rožnato zlato nanaša na tanko prevleko bakra na notranji strani odmevnika trobil in pihal iz srebra. V danem primeru pravo zlato torej ni uporabljeno.

Zeleno zlato uredi

Zeleno zlato[2] je zlitina iz zlata in čistega srebra, katerega barva je v resnici zeleno-rumena. Na tovrstno zlitino se emajl oz. lošč bolj oprime.

Sivo zlato uredi

Sivo zlato je zlitina zlata ter srebra, mangana (Mn) in bakra v določenih razmerjih. [3]

Črno zlato uredi

Črno zlato[4] je zvrst zlata, ki se uporablja v draguljarstvu.[5][6] Pridobi se ga lahko preko različnih metod, in sicer preko:

Vijolično in modro zlato uredi

Vijolično zlato je zlitina zlata in aluminija (Al), pri čemer je delež aluminija okoli 21 %, in je zlato 18-19 karatno. Vijolično zlato je bolj krhko, zato se lahko v primeru močnejšega udarca razlomi na kose; uporablja se ga za nakit, vendar ne kot osnovno sestavino le-tega.[7] Modro zlato je zlitina zlata in indija (In) s podobnimi lastnostmi.[7]

Glej tudi uredi

 
Broška z grifovim protomom iz elektruma (nekropola v Kameirosu, Rodos)

Sklici in opombe uredi

  1. White golds Arhivirano 2008-11-22 na Wayback Machine. na utilisegold. Pridobljeno 27.02.2010.
  2. Zeleno zlato je publicističnem pomenu hmelj. (SSKJ, 2008, str. 3534)
  3. 18 karat grey gold alloy, without nickel and withoutpalladium, for jewellery - US Patent 6576187 na Free Patents Online. Pridobljeno 27.02.2010.
  4. Črno zlato je publicističnem pomenu premog. (SSKJ, 2008, str. 232)
  5. »Jewelery Technology«. Pridobljeno 27. februarja 2010.
  6. Rapson, Gold Usage, 1978.
  7. 7,0 7,1 7,2 »Gold In Purple Color, Blue Color And Even Black Gold«. Pridobljeno 27. februarja 2010.
  8. »Ultra-Intense Laser Blast Creates True 'Black Metal'«. Pridobljeno 27. februarja 2010.

Viri uredi

  • Rapson, W.S. & Groenewald, T. (1978). Gold usage. London, New York: Academic Press. ISBN 0-12-581250-7