Primorsko-notranjska statistična regija

Primorsko-notranjska statistična regija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije. Do 1. januarja 2015 se je imenovala Notranjsko-kraška regija.

Primorsko - notranjska statistična regija

Prebivalstvena piramida, primorsko-notranjska, 2022

Primorsko-notranjska statistična regija v besedi

Podzemni kraški svet s svetovno znano Postojnsko jamo ter presihajoče Cerkniško jezero sodita med glavne znamenitosti te regije. Po površini je to ena naših manjših regij.

Obsega 7,2 % površine Slovenije

Primorsko-notranjska statistična regija se s 1.456 km² uvršča na sredino lestvice po velikosti regij v državi. V 2022 je k celotnemu prebivalstvu Slovenije prispevala najmanjši delež: 2,5 %. Tudi gostota naseljenosti je bila tukaj najmanjša: na km² je živelo povprečno 37 prebivalcev.

Največji delež moških in največji delež poročenih prebivalcev

Povprečna starost prebivalcev te regije v letu 2022 je znašala 44,4 leta, kar je bilo pol leta nad državnim povprečjem. Delež prebivalcev, mlajših od 15 let, je bil nad povprečjem in tretji največji (15,4 %), po deležu prebivalcev, starejših od 64 let, pa sta se skupaj s posavsko uvrstili na sredino med vsemi regijami (22,2 %). Več kot 6 % prebivalcev, starih 80 let ali več, so imele le goriška, primorsko-notranjska in obalno-kraška. V goriški je bilo 6,9 % prebivalcev v taki starosti, v primorsko-notranjski in obalno-kraški pa je bilo po 6,1 % takih prebivalcev.

Naravni prirast na 1.000 prebivalcev je znašal –3,3, kar je bilo na sredini med regijami, selitveni prirast na 1.000 prebivalcev pa je bil z 10,5 drugi največji med regijami. Regija je izstopala po največjem deležu moških med vsemi prebivalci (51,4 %), delež žensk  pa je bil najmanjši (48,6 %). Delež tujih državljanov med prebivalci je bil tukaj tretji največji (9,1 %). Večja deleža tujih državljanov med prebivalci so imeli le v osrednjeslovenski in obalno-kraški regiji.

Povprečna starost umrlih je znašala 79,6 leta, kar je bila druga najvišja starost na ravni regij. Med regijami je ta izstopala tudi po največjem deležu poročenih prebivalcev, ki je znašal 47,6 %, sledila je goriška (47,5 %). Zunaj zakonske zveze se je rodilo 52 % otrok, kar je bil tretji najnižji delež. Materam, mlajšim od 25 let, se je rodilo 13 % otrok, kar je bil četrti najvišji delež med regijami. Materam, starim 35 ali več let, pa 24 % otrok, kar je bil tretji najvišji delež med regijami. V primorsko-notranjski regiji je bilo tretjerojenih ali otrok višjega reda 17,4 %, pred njo sta se po tem deležu uvrstili le goriška (17,5 %) in jugovzhodna Slovenija (19,6 %).

Med prebivalci regije, starih 25 do 64 let, jih je imelo končano največ osnovno šolo 13,0 %, višje- ali visokošolsko izobraženih pa jih je bilo 30,3 %. V vrtce je bilo vključenih 79,3 % otrok v starosti 1–5 let, kar je bil eden najnižjih deležev med regijami.

Razmere na trgu dela

Stopnja delovne aktivnosti je bila v 2022 v tej regiji najvišja, in sicer 73,4-odstotna. Največja (za 11,1 odstotne točke) je bila tudi razlika med stopnjo delovne aktivnosti za moške, ki je bila 78,6-odstotna, in stopnjo delovne aktivnosti za ženske, ki je bila 67,5-odstotna. Stopnja brezposelnosti je bila s 4,7 % približno na polovici med regijami. Med delovno aktivnimi s stalnim prebivališčem v tej regiji jih je 43,5 % odhajalo na delo drugam, največ (61,5 %) v osrednjeslovensko regijo. Po deležu delovnih migrantov se je uvrstila na drugo mesto takoj za zasavsko regijo (53,1 %).

Povprečna mesečna neto plača je bila v tej regiji najnižja v Sloveniji. Znašala je 1.184 EUR, kar je bilo 135 EUR manj od povprečja.

Gospodarstvo

Če je merilo ustvarjen bruto domači proizvod, spada regija med gospodarsko šibkejše v državi. BDP na prebivalca je bil tretji najnižji med regijami; znašal je 18.783 EUR na prebivalca in je bil od povprečja nižji za 30,5 %. K skupni slovenski bruto dodani vrednosti je ta regija prispevala drugi najnižji delež, 1,8 %. Neto razpoložljivi dohodek na prebivalca je v tej regiji znašal 15.366 EUR in je bil za 1,1 % višji od povprečja na ravni države.

V regiji je delovalo skoraj 5.000 podjetij; vsako je zaposlovalo povprečno 3,4 osebe, kar je bila druga najmanjša vrednost med regijami.

Kakovost življenja v regiji

V 2022 so bili prebivalci te regije nekoliko manj zadovoljni z življenjem, kot je veljalo za celotno Slovenijo. Svoje zadovoljstvo so ocenili s 7,4 (na lestvici od 0 do 10), povprečje za Slovenijo je bilo 7,6. Uvrstila se je med regije z najmanj obsojenimi polnoletnimi in mladoletnimi osebami na 1.000 prebivalcev; teh je bilo tu, v koroški in goriški regiji po 1,4 na 1.000 prebivalcev.

V primerjavi z drugimi regijami so v tej regiji dosegale eno najvišjih vrednosti stopnja resne materialne prikrajšanosti (3,7 % oseb), stopnja tveganja revščine (14,0 % oseb) in stopnja zelo nizke delovne intenzivnosti (5,5 % oseb). Zadnja omenjena je bila druga najvišja in pomeni, da je 5,5 % oseb, starih 0–64 let, živelo v gospodinjstvih, katerih odrasli člani (tj. stari 18–64 let) so delali manj kot 20 % svojega razpoložljivega delovnega časa, izraženega v mesecih. V tej regiji so stanovanjski stroški predstavljali veliko breme za 32 % gospodinjstev. To je bilo največ med vsemi regijami in dvakrat toliko kot v gorenjski regiji, kjer je bil delež takih gospodinjstev najmanjši. Po drugi strani pa je v regiji zabeležen eden najnižjih deležev prebivalcev, ki so živeli v prenaseljenih stanovanjih (6,3 %). Po številu osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev je bila ta regija druga (615), prav tako po njihovi povprečni starosti (12,0 leta).

Količina nastalih komunalnih odpadkov druga najmanjša

Na prebivalca v tej regiji je povprečno nastalo 403 kg komunalnih odpadkov, kar je bila druga najmanjša količina med regijami. Manj so jih imeli le v koroški regiji (375 kg na prebivalca). Ločeno so jih zbrali 71,7 %.

Sestavlja jo 6 občin

Največja je s 480 km² občina Ilirska Bistrica, ki obsega tretjino površine regije in je po površini druga največja občina v Sloveniji. Največ prebivalcev, skoraj tretjina ali 16.923, je na sredini leta 2022 živelo v občini Postojna. Najmanj prebivalcev sta imeli občini Bloke (1.587) in Loška dolina (3.603), ki sta bili tudi najredkeje naseljeni v regiji. Po gostoti naseljenosti se je občina Bloke z 21,1 prebivalca na km² uvrstila med 13 najredkeje naseljenih občin v Sloveniji, občina Loška dolina pa se je z 21,6 prebivalca na km² uvrstila takoj za njo na 14. mesto.

Gostota prebivalstva, statistične regije, 2022 - STAGE

Primorsko-notranjska statistična regija v številkah

Statistični podatki			Statistični kazalniki
Površina, km2, 1. 1. 2022	1.456		Gostota naseljenosti, 1. 7. 2022	36,7
Število prebivalcev, 1. 7. 2022	53.400		Povprečna starost prebivalcev, 1. 7. 2022	44,4
Naravni prirast, 2022	–176		Delež prebivalcev, starih 0-14 let (%), 1. 7. 2022	15,4
Število učencev v osnovnih šolah, 2022/2023	5.156		Delež prebivalcev, starih 65 let ali več (%), 1. 7. 2022	22,2
Število dijakov (po prebivališču), 2022/2023	1.927		Naravni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2022	–3,3
Število študentov (po prebivališču), 2022/2023	1.782		Skupni selitveni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2022	10,5
Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču), 2022	24.499		Skupni prirast (na 1.000 prebivalcev), 2022	7,2
Število zaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2022	14.856		Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z osnovno šolo ali manj, 1. 1. 2022	13,0
Število samozaposlenih oseb (po delovnem mestu), 2022	2.347		Delež prebivalcev, starih 25 do 64 let, z višjo ali visoko izobrazbo, 1. 1. 2022	30,3
Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR), 2022	1.782,01		Stopnja delovne aktivnosti (%), 2022	73,4
Število podjetij, 2022	4.951		Število izdanih gradbenih dovoljenj (na 1.000 prebivalcev), 2022	2,8
Regionalni bruto domači proizvod (mio. EUR), 2022	1.003		Bruto domači proizvod na prebivalca (EUR, tekoči tečaj), 2022	18.783
Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2020	24.491		Obsojeni polnoletni in mladoletni (na 1.000 prebivalcev), 2022	1,4
Število prihodov turistov, 2022	12.4744		Število osebnih avtomobilov (na 1.000 prebivalcev), 31. 12. 2022	615
Število prenočitev turistov, 2022	20.4961		Komunalni odpadki, zbrani z javnim odvozom (kg/prebivalca), 2022	335
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Podatkovna baza SiStat			Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Slovenske statistične regije in občine v številkah

Občine v statistični regiji

• Občina Bloke
• Občina Cerknica
• Občina Ilirska Bistrica
• Občina Loška Dolina
• Občina Pivka
• Občina Postojna

Zunanje povezave

• Statistični urad Republike Slovenije
• Slovenske regije v številkah, publikacija, SURS
• Slovenske statistične regije in občine v številkah, SURS, interaktivna elektronska publikacija, SURS
• http://gis.stat.si/, STAGE, interaktivna kartografska aplikacija, SURS
• SI-STAT, Podatkovni portal Statističnega urada RS
• Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, regionalni razvoj
• Ministrstvo za javno upravo, lokalna samouprava
• Twitter
• Facebook
• Instagram
• YouTube